Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 20-950/2007, stran 2509 DATUM OBJAVE: 6.3.2007

RS 20-950/2007

950. Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti
Na podlagi petega odstavka 123. člena, četrtega odstavka 124. člena ter prvega in drugega odstavka 90. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi prvega odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdajajo minister za okolje in prostor, minister za zdravje in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K o monitoringu radioaktivnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa v skladu z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996, str. 1), Priporočilom Komisije 2000/473/EURATOM z dne 8. junija 2000 o uporabi člena 36 Pogodbe Euratom o nadzoru stopnje radioaktivnosti v okolju za namene ocenjevanja izpostavljenosti prebivalstva kot celote (UL L št. 191 z dne 27. 7. 2000, str. 37) in Priporočilom Komisije 2004/2/EURATOM z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem (UL L št. 2 z dne 6. 1. 2004, str. 36) zasnovo programa monitoringa radioaktivnosti, načina in obsega monitoringa radioaktivnosti okolja ter obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, vrste meritev ter metode vzorčevanja in merjenja radioaktivnosti, kakovost merilne opreme radioaktivnosti, način rednega obveščanja javnosti o rezultatih merjenja radioaktivnosti ter obseg in način priprave in sprejema programov izvajanja monitoringa radioaktivnosti.

(2)

Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci monitoringa radioaktivnosti, in potrebne akreditive.

(3)

Pravilnik določa tudi zasnovo programa izrednega monitoringa radioaktivnosti v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov ter način poročanja in obveščanja javnosti o rezultatih izrednega monitoringa radioaktivnosti ter vsebino in pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik živil, krme, izdelkov ali odpadkov izkazuje, da ti niso radioaktivno kontaminirani.

2. člen

(zavezanci za monitoring radioaktivnosti)

(1)

Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja so pristojni upravni organi v sestavi ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za zdravje in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(2)

Zavezanec za obratovalni monitoring radioaktivnosti je upravljavec sevalnega in jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v okolje.

(3)

Zavezanci iz prejšnjih dveh odstavkov so tudi zavezanci za izredni monitoring radioaktivnosti.

3. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

avtorizirana meja je mejna vrednost efektivne doze za posameznika ali referenčno skupino prebivalcev ali mejna vrednost za izpuščeno aktivnost, ki jo je pristojni organ sprejel kot optimalno za posamezni objekt ali posamezno sevalno dejavnost;

2.

bioindikatorji so rastlinski in živalski organizmi, ki v danem okolju koncentrirajo določene vrste kemijskih elementov ali spojin in reagirajo na spremembe koncentracij le-teh v okolju;

3.

emisija je izpuščanje radioaktivnih snovi v določenem obdobju. Podatki o emisiji, ki se ugotavljajo na mestu izpuščanja, vključujejo podatke o posamičnih aktivnostih, izraženih v becquerelih (v nadaljnjem besedilu: Bq), vseh pomembnih radionuklidov, ki jih izpusti vsebujejo v tem obdobju;

4.

ingestija je uživanje hrane in pijače;

5.

inhalacija je vdihavanje zraka in drugih snovi;

6.

ključni radionuklid je radionuklid, ki človeku prispeva največjo dozo;

7.

koncentracija aktivnosti v okolju (imisija) so posamične specifične aktivnosti, izražene v Bq/kg, Bq/m3 ipd., vseh ključnih radionuklidov na merilnih mestih, ki jih je povzročila emisija;

8.

merilna metoda je logično zaporedje generično opisanih operacij, ki se uporabljajo pri merjenju;

9.

monitoring radioaktivnosti okolja je izvedba vzorčevanja, meritev kontaminacije in zunanjega sevanja v okolju, ovrednotenje merskih rezultatov in ocena doz;

10.

obratovalni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja, ki nastaja zaradi emisije radioaktivnih snovi;

11.

izredni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja, ki nastaja zaradi sproščanja radioaktivnih snovi ob izrednih dogodkih;

12.

mreža za zgodnje obveščanje je sistem merilnikov zunanjega sevanja ali koncentracije radionuklidov zraku oziroma v zbirnem usedu;

13.

negotovost vrste A: negotovost, ki je ovrednotena s statističnimi metodami;

14.

negotovost vrste B: negotovost, ki je ovrednotena z drugimi metodami, kot je na primer ocenjevanje na podlagi razpoložljivih podatkov o možnih spremembah veličine;

15.

nadzorne meritve so neodvisne meritve, ki se izvajajo vzporedno s programom rednega obratovalnega monitoringa radioaktivnosti in se izvajajo neodvisno od meritev, ki jih zagotavlja zavezanec za monitoring radioaktivnosti;

16.

občutljivost proporcionalnega števca in števca s tekočim scintilatorjem za določen radioizotop je kvadrat verjetnosti za detekcijo razpada, izražen v odstotkih, deljen s hitrostjo štetja v odsotnosti tega izotopa, izraženo v sunkih na minuto;

17.

obseg monitoringa radioaktivnosti je način izvajanja monitoringa radioaktivnosti, kar vključuje vrste vzorcev iz okolja, lokacije vzorčenja, vrste meritve, preiskovane radionuklide ter pogostost vzorčenja in merjenja;

18.

vrednotenje rezultatov je ocenjevanje kakovosti, popolnosti in zanesljivosti rezultatov meritev ter njihova interpretacija ali primerjava s sorodnimi rezultati, z namenom, da se ugotovi trende, in ocena njihove pomembnosti za namen, za katerega so bili pridobljeni;

19.

predkoncentriranje vzorca je laboratorijska metoda, s katero se pred meritvijo aktivnosti zmanjša prostornina vzorca z ustreznimi metodami, kot je izparevanje ali elektrolitska obogatitev;

20.

prehrambena veriga je ekološki sistem, znotraj katerega se pretakajo snovi, ki jih človek uporablja za svojo prehrano;

21.

primerjalna meritev je meritev enakega materiala, ki se izvede v dveh ali več laboratorijih zato, da se ugotovi ujemanje rezultatov in s tem točnost in ponovljivost meritev posameznih laboratorijev;

22.

pristojni upravni organ v primeru monitoringa radioaktivnosti okolja za meritve radioaktivnosti zraka, vode, tal ter posameznih izdelkov je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: URSJV), za meritve radioaktivnosti živil in pitne vode je Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (v nadaljnjem besedilu: URSVS) in za meritve radioaktivnosti krme pristojni upravni organ Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V vseh primerih obratovalnega monitoringa radioaktivnosti je pristojni upravni organ URSJV, razen v primeru izvajalcev sevalnih dejavnosti, ki smejo izpuščati radioaktivne snovi v okolje na področju medicine oziroma veterine, kjer je pristojni upravni organ URSVS;

23.

radioaktivni used so radioaktivni delci, ki se iz atmosfere usedajo ali spirajo na površine;

24.

sledljivost je povezava merskega rezultata z referencami, običajno z nacionalnimi ali mednarodnimi standardi skozi nepretrgano verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost;

25.

specifične metode so merilne metode za ugotavljanje aktivnosti posameznih radionuklidov, njihove vsebnosti ali koncentracije in se razlikujejo od nespecifičnih merilnih metod, na podlagi katerih se ugotavlja le skupna aktivnost;

26.

tehnološko povišana naravna radioaktivnost je aktivnost, ki je povečana zaradi tehnoloških procesov ali drugih od človeka povzročenih dejavnosti. Značilno za te snovi je, da so vsebnosti naravnih radionuklidov v njih višje od naravnega ozadja;

27.

vzorec je reprezentativni del zraka, vode, tal ali drugega materiala, ki se zaradi analize odvzame na merilnem mestu v danem obdobju in na način, določen s tem pravilnikom; vzorci so trenutni, zbirni in sestavljeni. Trenutni vzorec je enkratni odvzem vzorca radioaktivnega materiala ali snovi. Zbirni vzorec je vzorec, ki je odvzet v znanem časovnem intervalu. Sestavljeni vzorec je zmes delnih vzorcev, odvzetih v znanem časovnem intervalu.

II. ZASNOVA PROGRAMA MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI

4. člen

(zasnova programa monitoringa radioaktivnosti)

(1)

Monitoring radioaktivnosti je treba izvajati tako, da so upoštevani vsi pomembni načini izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočim sevanjem, ki nastaja zaradi zunanjega sevanja, inhalacije in ingestije.

(2)

Z monitoringom radioaktivnosti je treba nadzorovati vse pomembne prenosne poti razširjanja radioaktivnosti do človeka.

(3)

Z monitoringom radioaktivnosti je treba ugotoviti radionuklide, ki pomembno prispevajo k dozi, in zagotoviti merjenje njihovih koncentracij.

(4)

Z meritvami v okviru monitoringa radioaktivnosti je treba zaznati ravni radioaktivne kontaminacije, ki so merljive z uporabo standardnih merilnih metod. Merjenje radioaktivnosti je treba izvajati tako, da je omogočeno spremljanje časovnih sprememb radioaktivne kontaminacije okolja in zunanjega sevanja.

(5)

V okviru monitoringa radioaktivnosti je treba zagotoviti tudi merjenje ali zbiranje drugih podatkov, ki so potrebni za interpretacijo rezultatov meritev radioaktivnosti in oceno doz, kot so na primer podatki o količini padavin, pretokih rek, količini izčrpane vode iz črpališč za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in drugi meteorološki podatki.

(6)

Rezultati monitoringa radioaktivnosti morajo biti ovrednoteni in pripravljeni tako, da se lahko uporabijo za izdelavo ocene obremenjenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja, za izračun trendov izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja in za odločanje o zgodnjem ukrepanju v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti okolja.

5. člen

(vrste meritev)

(1)

Meritve radioaktivnosti vzorcev se izvajajo s specifičnimi metodami.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena uporaba nespecifičnih merilnih metod in nizkoločljive spektrometrije gama, če gre za meritve med izvajanjem intervencijskih del pri izrednem dogodku ali če je radioizotopska sestava kontaminacije znana in se ne spreminja s časom.

(3)

Posamezne vrste meritev se lahko izvajajo z avtomatskimi merilniki neposredno na kraju in v času vzorčenja, kot na primer merjenje zunanjega sevanja ali koncentracije radionuklidov v zraku.

6. člen

(metode vzorčenja in merjenja radioaktivnosti)

(1)

Vzorčenje in priprava vzorcev morata biti izvedena tako, da so izgube radionuklidov med vzorčenjem in pripravo vzorcev na meritev ocenjene in čim manjše.

(2)

Priprava in meritev trenutnih in zbirnih vzorcev se morata izvesti v čim krajšem času po vzorčenju, da se lahko ugotavlja prisotnost kratkoživih radionuklidov in se omogoči takojšnje ukrepanje v primeru povečanja radioaktivnosti.

(3)

Pri sestavljenih vzorcih se mora izvesti priprava delnih vzorcev neposredno po končanem vzorčenju, meritev pa neposredno po pripravi zadnjega delnega vzorca.

(4)

Pri periodičnem vzorčenju mora biti merski rezultat znan najkasneje do konca naslednjega obdobja vzorčenja.

(5)

V primeru izrednega monitoringa radioaktivnosti je obdobje vzorčenja pri zbirnih in sestavljenih vzorcih krajše od obdobja vzorčenja monitoringa radioaktivnosti okolja in prilagojeno danim razmeram.

(6)

Meritve se morajo opravljati z umerjeno in vzdrževano opremo in jih je treba izvajati tako, da so njihovi rezultati sledljivi k mednarodno priznanim etalonom, pri vsakem rezultatu meritve pa mora biti podana njegova merilna negotovost.

(7)

Najmanjše tehnične zahteve za pripravo vzorcev, spektrometre gama v laboratorijih, spektrometre gama za meritve neposredno v okolju, merilnike aktivnosti sevalcev beta ((3)H, (14)C, (90)Sr), merilnike aktivnosti sevalcev alfa, analize spektrov, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

7. člen

(merjenje zunanjega sevanja)

(1)

Zunanje sevanje se mora meriti z merilniki za neprekinjeno merjenje hitrosti doze v zraku in z luminiscenčnimi dozimetri z vzbujanjem tako, da so merilniki postavljeni na višini 1 m od tal, pri čemer morajo biti merilniki hitrosti doze za neprekinjeno merjenje priključeni na sistem za elektronski način posredovanja podatkov, podatki o izmerjenih hitrosti doz pa se morajo sprotno spremljati in vključevati v sistem zgodnjega obveščanja o povečani radioaktivnosti.

(2)

Agencija Republike Slovenije za okolje upravlja in vzdržuje sistem za neprekinjeno merjenje hitrosti doze v zraku iz prejšnjega odstavka, elektronsko zbira rezultate teh meritev, skrbi za njihovo kakovost in jih posreduje v sistem zgodnjega obveščanja o povečani radioaktivnosti na URSJV.

8. člen

(merjenje radioaktivne kontaminacije zraka, vode in tal)

(1)

Kontaminacija na prostem se mora ocenjevati na podlagi meritev sevanja gama na višini 1 m od tal in z laboratorijskimi meritvami vzorcev zemlje. Neposredne gama spektrometrične meritve na prostem in laboratorijske meritve morajo biti izvedene tako, da zaznajo površinsko kontaminacijo, ki jo povzročajo sevalci gama s hitrostjo doze 1 nSv/h ali več.

(2)

Koncentracija (222)Rn v zraku se mora določati po metodi detekcije jedrskih sledi, po metodi spektrometrije alfa oziroma z meritvami aktivnosti adsorbiranega (222)Rn na aktivnem oglju in z drugimi standardnimi metodami.

(3)

Koncentracije radonovih kratkoživih razpadnih produktov se mora določati z neprekinjenim intervalnim črpanjem zraka skozi filter in sprotnim merjenjem aktivnosti po metodi spektrometrije alfa oziroma z drugo standardno metodo.

(4)

Tla se morajo vzorčiti na lokacijah, kjer je zemljišče ravno, negnojeno in neobdelano, zaradi reprezentativnosti vzorčenja pa se morajo odvzeti najmanj trije stolpci tal, iz katerih se pripravijo najmanj trije vzorci iz različnih globin vzorčenja zaradi ugotavljanja globinskega profila koncentracij radionuklidov. Pri pripravi vzorcev se morajo izločiti korenine in kamni. Koncentracije sevalcev gama se morajo meriti s spektrometrijo gama, koncentracija (90)Sr pa s kemijsko separacijo stroncija in meritvijo celotne aktivnosti beta. Iz izmerjenih koncentracij se izračuna radioaktivni used.

(5)

Kontaminacija aerosolov v zraku se mora meriti s trajnim vzorčenjem s črpanjem zraka skozi aerosolne filtre in z merjenjem zbirnih vzorcev, pri čemer mora biti detekcijska meja za radionuklid (137)Cs najmanj 10 μBq/m3.

(6)

Vzorci tekočih padavin pri monitoringu radioaktivnosti v okolju in obratovalnem monitoringu radioaktivnosti se morajo zbirati neprekinjeno 1 mesec na višini 1 m od tal z vzorčevalnikom, ki ima površino najmanj 0,2 m2, detekcijska meja določljivosti za radionuklid (210)Pb pa mora biti pod 1 Bq za vsak pripravljeni zbirni vzorec. V tekočih padavinah je treba ugotavljati koncentracijo tritija s predkoncentracijo in meritvijo s tekočinskim scintilacijskim oziroma s proporcionalnim števcem.

(7)

Suhi used se vzorči s trajnim zbiranjem na vazelinskih ploščah, postavljenih na višini, ki zagotavlja nemoteno zbiranje useda.

(8)

Radioaktivnost površinskih vod se meri v zbirnih vzorcih razen za kratkožive radionuklide, za katere je primernejše odvzemanje trenutnih vzorcev. Meja določljivosti mora biti 1 Bq/m3 za radionuklid (131)I. Priprava teh vzorcev na meritev tritija vključuje predkoncentracijo. V površinskih vodah je treba ugotavljati koncentracijo tritija s predkoncentracijo in meritvijo s tekočinskim scintilacijskim oziroma s proporcionalnim števcem.

(9)

Kontaminacija bioindikatorjev se meri, če je prisotnost radionuklidov v okolju premajhna, da bi bila merljiva v običajnih vzorcih. Masa pripravljenega vzorca bioindikatorja mora biti najmanj 20 g, pri čemer pa morajo biti pogoji merjenja kontaminacije taki, da zagotavljajo najmanjše detekcijske meje, ki so določene s tem pravilnikom za živila.

(10)

Kontaminacija pitne vode se meri z merilniki, katerih detekcijske meje so za sevalce gama, ki običajno nastopajo v okolju, pod tridesetino mejnih vrednosti kontaminacije za pitno vodo. V pitni vodi se določa koncentracija tritija s predkoncentracijo in s tekočinskim scintilacijskim oziroma proporcionalnim števcem, koncentracija (90)Sr pa s kemijsko ločitvijo stroncija in meritvijo celotne aktivnosti beta. Koncentracija sevalcev alfa se določa s spektrometrijo alfa oziroma s tekočinskim scintilacijskim števcem.

9. člen

(merjenje radioaktivne kontaminacije živil, kmetijskih proizvodov, hrane in krme)

(1)

Pri izbiri vzorcev živil se morajo upoštevati značilne prehrambene navade. Vzorci mleka se morajo jemati v mlekarnah ali neposredno pri proizvajalcih, vzorci drugih hranil pa v velikih nakupovalnih centrih, tržnicah ali neposredno pri proizvajalcih.

(2)

Kontaminacija kmetijskih proizvodov se meri tako, da je detekcijska meja za sevalce gama, ki običajno nastopajo v okolju, pod trikratno izpeljano vrednostjo koncentracije posameznega radionuklida za pitno vodo. Vsebnost radionuklida (90)Sr se meri po kemijski separaciji stroncija z meritvijo celotne aktivnosti beta.

(3)

Vzorci celovitih obrokov hrane, kot je predjed, juha, glavna jed, solata ali sladica, se jemljejo v večjih gostinskih obratih, v velikih nakupovalnih centrih in trgovskih središčih. Kontaminacija celovitih obrokov hrane se meri tako, da je detekcijska meja za sevalce gama, ki običajno nastopajo v okolju, pod trikratnimi izpeljanimi koncentracijami posameznega radionuklida za pitno vodo. Vsebnost radionuklida (90)Sr v vzorcih obrokov hrane se meri po kemijski separaciji stroncija z merjenjem celotne aktivnosti beta.

(4)

Vzorci krme obsegajo meritve zelene krme, krmnih mešanic in koncentratov. Vzorci zelene krme se odvzemajo predvsem na območjih, kjer se določa tudi radioaktivna kontaminacija mleka. Vsebnost sevalcev gama v vzorcih krme se merijo s spektrometrijo gama, vsebnost (90)Sr pa s kemijsko separacijo stroncija in meritvijo celotne aktivnosti beta.

10. člen

(zagotavljanje kakovosti pri vrednotenju rezultatov meritev in oceni doz)

(1)

Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja, za obratovalni monitoring radioaktivnosti in za izredni monitoring radioaktivnosti morajo imeti vpeljan sistem za vodenje kakovosti pri naročanju meritev in vrednotenju njihovih rezultatov.

(2)

Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti iz prvega odstavka tega člena izvaja pristojni upravni organ s preverjanjem metodologije vrednotenja rezultatov meritev, preverjanjem uporabljenih podatkov in modelov pri ocenjevanju doz in preverjanjem razpoložljivosti dokumentacije, na podlagi katere se opravlja vrednotenje rezultatov meritev in ocenjevanje doz.

III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI

11. člen

(pooblastilo za izvajanje monitoringa radioaktivnosti)

(1)

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti, zavezanec za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki izvaja monitoring emisij sam, in izvajalec meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin mora za to dejavnost imeti pooblastilo URSJV.

(2)

Pooblastilo je dokument, s katerim se pravni ali fizični osebi prizna usposobljenost za izvajanje monitoringa radioaktivnosti okolja ali obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti oziroma za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin.

(3)

URSJV izda pooblastilo v obsegu, za katerega oseba zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja ali obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti oziroma izvajanja meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin.

(4)

Agencija Republike Slovenije za okolje, ki opravlja merjenje hitrosti doze v zraku na podlagi drugega odstavka sedmega člena tega pravilnika, ne potrebuje pooblastila iz prvega odstavka tega člena.

12. člen

(pogoji za pridobitev pooblastila)

(1)

Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena, razen izvajalec meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, mora za pridobitev pooblastila predložiti dokazila, da izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik;

2.

da je registriran za izvajanje dejavnosti v Republiki Sloveniji;

3.

da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po standardu SIST ISO/IEC 17025 za tiste meritve, za katere prosi za pooblastilo;

4.

da razpolaga z merilno opremo, ki ustreza zahtevam, določenim s tem pravilnikom za vrste meritev, za katere prosi za pooblastilo;

5.

da zagotavlja zmogljivost merilne opreme, ki vsaj za tretjino presega predviden obseg meritev, za katerega prosi za pooblastilo;

6.

da razpolaga z opremo, potrebno za izvajanje izrednega monitoringa radioaktivnosti, predpisano v 43. členu tega pravilnika;

7.

da izvaja program primerjalnih meritev in sodeluje v mednarodnih interkomparacijskih meritvah.

(2)

K vlogi za pridobitev pooblastila ni treba prilagati dokazil iz prejšnjega odstavka, ki jih URSJV lahko pridobi iz uradnih evidenc.

(3)

V izjemnih primerih, ko gre za posebno merilno metodo, za katero ni pooblaščenega izvajalca, ki bi imel za to metodo ustrezno akreditacijo, za pridobitev pooblastila ni treba imeti akreditacije. V tem primeru morajo biti meritve opravljene v okviru sistema kakovosti, ki ga odobri zavezanec in potrdi URSJV.

13. člen

(pogoji za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin)

(1)

Fizična ali pravna oseba, ki želi dobiti pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, mora vlogi priložiti program meritev, ki vsebuje:

1.

opis opreme, ki jo bo uporabljala pri meritvah,

2.

program usposabljanja delavcev, ki bodo opravljali meritve,

3.

obliko poročila o opravljeni meritvi, in

4.

pisne postopke za merjenje radioaktivnosti pošiljke, preverjanje delovanja uporabljenih merilnikov in ukrepanje v primeru povečane radioaktivnosti pošiljke.

(2)

Program meritev iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da izvajalec meritev zazna hitrost doze sevanja gama na površini pošiljke, ki je za 20% višja od hitrosti doze sevanja zaradi naravnega ozadja.

(3)

Programu meritev mora biti priloženo pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji.

14. člen

(vloga za pridobitev pooblastila)

(1)

Oseba iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi pozitivno rešene vloge pri URSJV.

(2)

Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o nazivu, naslovu in registraciji gospodarske družbe, zavoda ali samostojnega podjetnika posameznika, ki prosi za pooblastilo, in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja monitoringa radioaktivnosti oziroma meritev radioaktivnost pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, za katerega prosilec želi pooblastilo.

15. člen

(izdaja in odvzem pooblastila)

(1)

Pooblastilo za posamezne vrste izvajanja monitoringa radioaktivnosti izda URSJV v soglasju z URSVS za največ pet let.

(2)

Pooblastilo za izvajalce meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin izda URSJV za največ dve leti.

(3)

Pooblastilo iz prejšnjih dveh odstavkov se lahko obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 12. oziroma 13. členu tega pravilnika.

(4)

URSJV lahko pooblaščenemu izvajalcu monitoringa radioaktivnosti oziroma izvajalcu meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ne izpolnjuje več pogojev iz 12. oziroma 13. člena tega pravilnika.

16. člen

(seznam pooblaščenih izvajalcev)

(1)

Za potrebe izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja in obratovalnega oziroma izrednega monitoringa radioaktivnosti URSJV vodi seznam pooblaščenih izvajalcev monitoringa radioaktivnosti in pooblaščenih izvajalcev meritev o preverjanju radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Seznam je objavljen na spletni strani URSJV.

(2)

Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:

1.

ime in sedež osebe,

2.

o vrsti, področju in obsegu izvajanja monitoringa radioaktivnosti, za katero ima pooblastilo.

17. člen

(druge obveznosti izvajalcev monitoringa radioaktivnosti)

(1)

Če izvajalec monitoringa radioaktivnosti ugotovi povečano radioaktivno kontaminacijo v preiskovanih vzorcih, mora o tem takoj poročati zavezancu in pristojnemu upravnemu organu.

(2)

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora takoj poročati pristojnemu upravnemu organu tudi o rezultatih meritev kontaminacije, če zazna novo prisotne radionuklide, ki v programu obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti niso bili predvideni, če zazna bistveno povečanje koncentracije radionuklidov v primerjavi s preteklimi meritvami oziroma o podobnih nenavadnih rezultatih.

(3)

Če zavezanec za monitoring radioaktivnosti okolja oziroma zavezanec za izredni monitoring radioaktivnosti zahteva zaradi ugotovljene povišane kontaminacije v preiskovanih vzorcih povečan obseg monitoringa radioaktivnosti, mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti povečan obseg teh storitev tudi zagotoviti.

(4)

Pri neprekinjenem merjenju hitrosti doze zunanjega sevanja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti nuditi pristojnemu upravnemu organu ali zavezancu za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki mu je monitoring radioaktivnosti naročil, možnost sprotnega spremljanja rezultatov meritev.

(5)

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora zagotoviti zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo določi pristojni upravni organ v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega pravilnika, in mora imeti vzpostavljeno svojo lastno evidenco oziroma register meritev.

IV. MONITORING RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA