5664. Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice
Na podlagi 9. in 14. točke 129. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
za banke in hranilnice
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
(1)
Ta sklep določa pravila v zvezi z upravljanjem s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju: bankah), in sicer glede:
(a)
organizacijskih zahtev in obravnave tveganj,
(c)
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a)
družba za upravljanje v 5. členu,
(b)
nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena,
(c)
nadrejeni finančni holding v drugem odstavku 26. člena,
(d)
upravljanje s tveganji v 108. členu,
(e)
kreditno tveganje v 109. členu,
(f)
tržna tveganja v 111. členu,
(g)
operativno tveganje v 112. členu,
(h)
izvorna banka je izvorna oseba iz šestega odstavka 120. člena,
(i)
likvidnostna pozicija v prvem odstavku 184. člena,
(j)
tveganje koncentracije v 188. členu,
(k)
tveganja, povezana z listinjenjem, v 189. členu.
(2)
Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"profil tveganosti banke" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja;
(b)
"uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;
(c)
"višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi banke in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem banke, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava banke;
(d)
"deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti;
(e)
"obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v bančni knjigi;
(f)
"likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
(g)
"tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki;
(h)
"strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev banke, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti banke na spremembe poslovnega okolja;
(i)
"kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih;
(j)
"tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.
3. člen
(Ukrepi banke za uskladitev z zahtevami tega sklepa)
(1)
Banka mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne:
(a)
strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b)
politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.
(2)
Strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (a) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a)
cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji,
(b)
pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,
(c)
pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala,
(d)
oris načrtov glede pomembnih poslovnih dejavnosti ter opis morebitnih načrtovanih sprememb v poslovni strategiji banke.
Te strategije morajo izražati temeljni odnos banke do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju.
(3)
Politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a)
metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj iz drugega odstavka 6. člena tega sklepa,
(b)
organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji iz prvega odstavka 15. člena tega sklepa, vključno z njegovim opisom,
(c)
pravila ocenjevanja profila tveganosti banke, vključno z metodologijami za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje tveganj iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega sklepa,
(d)
pravila delovanja sistema notranjih kontrol iz 20. člena tega sklepa,
(e)
pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.
Te politike morajo zagotavljati izvajanje strategij prevzemanja in upravljanja s tveganji.
1.2. Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa
4. člen
(Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa)
(1)
Banka mora določila tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena, banka ne izpolnjuje določil iz četrtega poglavja tega sklepa na posamični podlagi, če ima v Republiki Sloveniji položaj podrejene ali nadrejene banke in če je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi.
(3)
Banka, ki ima položaj nadrejene banke in vse druge osebe v skupini morajo izpolnjevati določila iz tretjega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(4)
Banka, ki ima položaj nadrejene banke, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine v obsegu in na način, kot je določeno v 297. členu ZBan-1.
(5)
Banka, ki je podrejena finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in hkrati vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v obsegu in na način, kot je določeno v 297. členu ZBan-1.
(6)
Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg banke podrejene banke drugih držav članic, se peti odstavek tega člena uporablja v skladu in na način, kot je določeno v 287. in 288. členu ZBan-1.
(7)
Banka, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu v Republiki Sloveniji in je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding, nadrejena ali udeležena v drugi banki, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora določila iz četrtega poglavja tega sklepa izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
2. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ
2.1. Splošni standardi upravljanja s tveganji
(1)
Tveganja med drugimi vključujejo kreditno tveganje, tržna tveganja, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti.
(2)
Banka mora izpolnjevati splošne standarde upravljanja pri teh tveganjih:
(e)
likvidnostno tveganje.
Natančnejša merila za izpolnjevanje splošnih standardov upravljanja s posameznimi tveganji so navedena v prilogah od I do V tega sklepa.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena mora banka zagotoviti, da je v vsakem trenutku sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. Za merljiva tveganja mora banka vzpostaviti metodologije merjenja tveganj, za nemerljiva tveganja pa metodologije ocenjevanja tveganj.
6. člen
(Sposobnost prevzemanja tveganj)
(1)
Banka mora zagotoviti, da je vsakokratno prevzemanje pomembnih tveganj v mejah njene sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2)
Banka mora izdelati metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj ter pojasniti predpostavke na katerih temelji ta metodologija. Metodologija mora upoštevati vsa pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Kjer je primerno, lahko banka upošteva tudi morebitno soodvisnost med temi tveganji. Če določena tveganja niso upoštevana pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, mora banka pojasniti, katera so ta tveganja, in utemeljiti razloge za njihovo neupoštevanje.
(3)
Banka mora zagotoviti redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z metodologijo iz drugega odstavka tega člena. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti dokumentirana. Spremljanje prevzemanja tveganj in ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti organizirano neodvisno od organizacijskih enot banke, ki prevzemajo tveganja.
(4)
Banka mora preverjati ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj vsaj enkrat na leto ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem.
7. člen
(Elementi sistema upravljanja)
(1)
Banka mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja z naslednjimi medsebojno povezanimi elementi:
(a)
jasen organizacijski ustroj,
(b)
učinkovit proces upravljanja s tveganji,
(c)
ustrezen sistem notranjih kontrol.
(2)
Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora biti celovit ter sorazmeren z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih opravlja banka. Sistem upravljanja je celovit, če je vzpostavljen pri vseh pomembnih dejavnostih in organizacijskih enotah banke.
(3)
Banka mora zagotoviti redno pregledovanje in razvoj lastnega sistema upravljanja.
3.1. Organizacijski ustroj
(1)
Banka mora vzpostaviti jasen organizacijski ustroj iz točke (a) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Organizacijski ustroj je jasen, če temelji na natančno opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti.
(2)
Organizacijski ustroj banke mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol.
Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja s tveganji.
Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj glede strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki so pomembne za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
9. člen
(Preprečevanje nastanka nasprotja interesov)
(1)
Organizacijski ustroj mora temeljiti na ustrezni razmejitvi pristojnosti in nalog med vsemi zaposlenimi, vključno z vsemi vodstvenimi ravnmi. Razmejitev pristojnosti in nalog je ustrezna, če:
(a)
omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,
(b)
zagotavlja transparenten in dokumentiran proces sprejemanja vodstvenih odločitev.
(2)
Nasprotja interesov, ki izjemoma nastanejo zaradi pomanjkanja kvalificiranih zaposlenih, morajo biti pravočasno ugotovljena ter predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije.
(1)
Banka mora zagotoviti zadostno število kvalificiranih zaposlenih glede na potrebe svojega organizacijskega ustroja, poslovnih dejavnosti ter izpostavljenosti tveganjem. Usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo.