Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za...

499. Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za področje kulture

Na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B) v povezavi s 26. členom Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99, 79/99 - ZJF in 39/00 - ZJN-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za področje kulture

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen uredbe)

(1)

S to uredbo se ureja izdelava investicijske dokumentacije za vse investicije s področja kulture, ki so predmet javnih naročil po predpisih, ki urejajo javna naročila in javne finance.

(2)

Investicije s področja kulture obsegajo investicije v javno kulturno infrastrukturo, kulturno dediščino in druga področja kulture, ki obsegajo uprizoritveno umetnost (vizualne umetnosti, glasba, ples, opera, gledališče in druge gledališke prakse), medije ter avdiovizualno in multimedijsko kulturo (knjiga, tiskani mediji, film, radio, televizija, video, multimedia).

(3)

Ta uredba določa enotno metodologijo priprave in ocenjevanja investicij s področja kulture, ki obsega:

-

vrsto in obvezno vsebino investicijske dokumentacije;

-

opredelitev postopkov in udeležencev pri pripravi investicijske dokumentacije ter ocenjevanju investicij;

-

podlage za vrednotenje in ocenjevanje investicij;

-

merila za ugotavljanje učinkovitosti investicij, ki so podlaga za odločanje o investicijah.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

"analiza občutljivosti" je analiza učinkov in tveganj, ki so posledica spreminjanja ključnih stroškov in koristi investicije;

2.

"analiza stroškov in koristi" je način ekonomskega vrednotenja, pri katerem se v denarju izrazijo stroški in koristi, upoštevajo pa se tudi učinki, ki se ne dajo izraziti v denarju;

3.

"analiza stroškovne učinkovitosti" je primerjava stroškov različnih tehnologij izdelave ali zagotavljanja enakih ali podobnih končnih izdelkov ali storitev, pri čemer ni nujno, da je njihova vrednost izražena v denarju;

4.

"celovit projekt" sestavlja več investicijskih projektov, od katerih vsak pomeni tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto;

5.

"diskontiranje" je postopek za pretvarjanje bodočih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;

6.

"diskontna stopnja" je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne ali kake druge obračunske enote nacionalnega gospodarstva v naslednjih letih zmanjšuje s časom;

7.

"ekonomska analiza" je skupni naziv za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi. Je analiza, pri kateri se uporabljajo ekonomske vrednosti, da se izrazi cena, ki jo je družba pripravljena plačati za blago ali storitev;

8.

"ekonomska doba investicije" je privzeto obdobje, za katero se ugotavljajo učinki investicije. Obsega obdobje od začetka realizacije investicije, poskusnega in rednega obratovanja s predpisano standardno kakovostjo;

9.

"interna stopnja donosnosti" je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič;

10.

"investicije" so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države in drugih vlagateljev. Investicije so aktivnosti pri uporabi virov, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;

11.

"investicijska dokumentacija" je opredeljena in navedena v metodologiji ter je podlaga za odločanje v investicijskem ciklusu;

12.

"investicijski projekt" je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri z namenom pridobivanja koristi;

13.

"investicijska vzdrževalna dela" so popravila, gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz; inštalacije napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;

14.

"investitor ali soinvestitor" je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji. Investitor je lahko hkrati tudi naročnik;

15.

"javna kulturna infrastruktura" so nepremičnine in oprema, ki so v javni lasti in so namenjene kulturi. Pogoje in način določitve javne infrastrukture na področju kulture opredeljuje zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo;

16.

"količnik relativne koristnosti" je sedanja vrednost toka koristi, deljena s sedanjo vrednostjo toka stroškov;

17.

"kulturna dediščina" so območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Nepremična in premična kulturna dediščina je opredeljena v zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine;

18.

"minimalna varianta" je varianta, ki vključuje stroške za ohranjanje zmogljivosti na obstoječem nivoju v ekonomski dobi investicijskega projekta;

19.

"negotovost" je verjetnost, da bo v procesu investiranja, poskusni in redni proizvodnji prišlo do spremembe izhodiščnih pogojev ter zaradi tega do spremembe rezultata; če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja;

20.

"neto sedanja vrednost" je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov investicije;

21.

"novogradnja" je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

22.

"odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta" je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor ali njegov pooblaščenec;

23.

"ovrednotenje" je postopek določitve ciljev, raziskave variant ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji;

24.

"področja kulture" so opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (Uradni list RS, št. 28/04);

25.

"projektna dokumentacija" je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje, in obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo. Pomeni podlago za izdelavo investicijske dokumentacije;

26.

"rekonstrukcija" je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spremenijo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri investiciji v obnovo arhitekturnih spomenikov rekonstrukcija pomeni obnovo ene od razvojnih stopenj zgodovinskega spomenika, ki ni več živa kot predmet v spominu današnjega rodu, ali pa neposredno obnovo nekega zgodovinskega spomenika, katerega prvotna snov je popolnoma propadla;

27.

"relativna neto sedanja vrednost" je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;

28.

"stalne cene" so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. To so cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe, ki se preverjajo v analizi občutljivosti;

29.

"tehnična dokumentacija" je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma drugih sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta, in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta ter projekt za vpis v uradne evidence;

30.

"tekoče cene" so cene, kakršne pričakujemo v času realizacije investicije; pri analizi delno izvedenih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene za izvedbo investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del;

31.

"upravljavec investicije" je pravna oseba, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov;

32.

"varianta brez investicije" je varianta, ki ne vključuje nobenih investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti.

3. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta uredba se uporablja v postopku izdelave investicijske dokumentacije in pri sprejemanju odločitev o:

-

investicijskih vzdrževalnih delih na področju kulture;

-

investicijah v obnovo, rekonstrukcijo in novogradnjo na področju kulture;

-

nakupu objektov ali opreme, potrebnih za delovanje področja kulture.

(2)

Ta uredba se uporablja pri izdelavi investicijske dokumentacije v celotnem investicijskem ciklusu, to je od načrtovanja, izvedbe do obratovanja investicije.

4. člen

(inflacijska stopnja)

Pri izračunih tekočih cen se upoštevajo inflacijske stopnje, ki so predvidene v proračunskem memorandumu Republike Slovenije.

5. člen

(diskontna stopnja)

Za vrednotenje se uporablja splošna diskontna stopnja, predpisana v uredbi, ki določa enotno metodologijo za javna naročila investicijskega značaja.

6. člen

(vrste investicij)

Investicije na področju kulture so z gradbeno-tehničnega vidika in glede na vrsto upravnega postopka, ki ga zahteva posamezna investicija, opredeljene kot:

1.

novogradnja,

2.

rekonstrukcija,

3.

investicijsko vzdrževanje,

4.

obnova/sanacija,

5.

nakup.

II. VRSTA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

7. člen

(investicijska dokumentacija)

Glede na fazo, v kateri je investicija, zagotovi investitor oziroma upravljavec za investicije na področju kulture naslednje vrste investicijske dokumentacije:

-

dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP),

-

dokument identifikacije investicijskega projekta z značajem investicijskega programa (DIIP/IP),

-

predinvesticijsko zasnovo (PIZ),

-

investicijski program (IP) ali novelacijo investicijskega programa (NIP),

-

študijo izvedbe nameravane investicije (ŠI),

-

poročilo o izvajanju investicijskega projekta (PII),

-

poročilo o spremljanju učinkov investicije (PSUI).

8. člen

(priprava dokumentacije)

(1)

Investitor v fazi načrtovanja oziroma pred odločitvijo o investiciji zagotovi naslednje dokumente, ki so strokovna podlaga za odločitev o investiciji oziroma odločitev o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije:

-

dokument identifikacije investicijskega projekta,

-

dokument identifikacije investicijskega projekta z značajem investicijskega programa,

-

predinvesticijsko zasnovo,

-

investicijski program.

(2)

Vrsta dokumentov, ki jih zagotovi investitor v tej fazi, je odvisna od vrednosti investicije, izračunane po stalnih cenah v času priprave investicijske dokumentacije z vključenim davkom na dodano vrednost, in sicer:

-

za investicije, katerih vrednost znaša med 50.000.000 in 100.000.000 tolarjev, je obvezna izdelava dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki ima lahko značaj investicijskega programa. Ta dokument se izdela tudi, kadar je investicijska vrednost nižja kot 50.000.000 tolarjev, je pa investicija tehnološko zahtevna, kadar obstaja več variant za doseganje določenih ciljev ali kadar ima investicija v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice;

-

za investicije, katerih vrednost znaša nad 100.000.000 tolarjev, je treba izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;

-

za investicije, katerih vrednost znaša nad 500.000.000 tolarjev, je treba izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijsko zasnovo in investicijski program.

(3)

Mejne vrednosti, na podlagi katerih je določena obveznost izdelave posamezne vrste investicijske dokumentacije, se spreminjajo skladno s spremembami vrednosti v 3. točki 4. člena Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99 – ZJF in 39/00 – ZJN-1).

(4)

Študija izvedbe nameravane investicije pomeni pripravo na izvedbo, izdelana pa mora biti do začetka postopka javnega razpisa za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del.

(5)

Med izvedbo investicije se izdeluje poročilo o izvajanju investicije. Poročilo se izdela najmanj enkrat letno in je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odstopanj od načrtovane izvedbe investicije. Je tudi podlaga za odločitev o morebitni izdelavi novelacije investicijskega programa.

(6)

Med obratovanjem investicije se izdeluje poročilo o spremljanju učinkov investicije, ki prikaže dejanske učinke investicije v primerjavi s predvidenimi v investicijskem programu.

III. OBVEZNA VSEBINA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ZA PODROČJE KULTURE

9. člen

(vsebina investicijske dokumentacije)

(1)

Investicijska dokumentacija vsebuje vse potrebne podatke, na podlagi katerih je možno oceniti finančne, ekonomske, tehnične, tehnološke, ekološke, prostorske, razvojne in varnostne posledice odločitve o investiciji.

(2)

Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno ter usklajena s projektno in tehnično dokumentacijo v posameznih fazah investicijskega procesa. Dokumentacijo, na podlagi katere je izdelana posamezna vrsta investicijske dokumentacije, potrdi investitor ali njegov pooblaščenec.

10. člen

(dokument identifikacije investicijskega projekta za investicije na področju kulture – DIIP)