Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in...

2719. Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, zakon o ohranjanju narave – 56/99 in zakon o javnih skladih – 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov*

1. člen

Ta uredba določa mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov.

Za vprašanja v zvezi z emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 68/96), v zvezi z meritvami emisije snovi v zrak, ki niso urejena s to uredbo, pa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za premične sežigalnice in naprave za sosežig.

2. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

Odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.

2.

Nevarni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so nevarni odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.

3.

Mešani komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, iz katerih so izločene tiste ločeno zbrane frakcije iz skupine s klasifikacijsko številko 20 01 in odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, iz skupine s klasifikacijsko številko 15 01, ki se ločeno zbirajo na kraju nastanka, ter odpadki iz vrtov in parkov iz skupine s klasifikacijsko številko 20 02 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

4.

Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.

5.

Sežigalnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je nepremična ali premična naprava, namenjena za toplotno obdelavo odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. Toplotna obdelava vključuje sežiganje z oksidacijo odpadkov kot tudi pirolizo, uplinjanje, obdelavo v plazmi ali druge postopke toplotne obdelave, če se produkti obdelave naknadno sežgejo.

Sežigalnica je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.

6.

Naprava za sosežig odpadkov (v nadaljnjem besedilu: naprava za sosežig) je nepremična ali premična naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali določenih izdelkov, v kateri se odpadki uporabljajo kot običajno ali kot dodatno gorivo ali pa toplotno obdelajo za namen odstranjevanja. Če se v napravi iz prejšnjega stavka sosežig odpadkov izvaja tako, da je glavni namen toplotna obdelava odpadkov in ne proizvodnja energije ali izdelkov, se naprava šteje za sežigalnico.

Naprava za sosežig je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sosežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.

7.

Obstoječa sežigalnica je sežigalnica, ki je zgrajena ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanjo pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.

8.

Obstoječa naprava za sosežig je naprava, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe skladno s predpisi kot naprava za sosežig ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo naprave zaradi sosežiga odpadkov.

9.

Nazivna zmogljivost je vsota sežigalnih zmogljivosti vseh peči za sežiganje v sestavi sežigalnice, izražena kot količina v eni uri sežganih odpadkov, predvsem ob upoštevanju kalorične vrednosti odpadkov.

10.

Dioksini in furani so vsi poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani iz seznama, določenega v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

11.

Upravljavec je pravna ali fizična oseba, ki upravlja sežigalnico ali napravo za sosežig in je skladno s predpisi odgovoren za tehnične in druge pogoje njenega obratovanja.

12.

Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.

13.

Zgorevalni plini so odpadni plini iz sežigalnice ali naprave za sosežig, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

14.

Ostanki sežiganja so pepel in žlindra, elektrofiltrski pepel in kotlovni prah, trdni ostanki čiščenja odpadnih plinov, blato čistilnih naprav za odpadne vode, izrabljeni katalizatorji in izrabljeno aktivno oglje ali druge snovi v tekočem ali trdnem stanju, ki nastajajo pri sežiganju ali sosežiganju odpadkov, čiščenju odpadnih plinov ali odpadne vode ali drugih postopkih v sežigalnici ali napravi za sosežig in so odpadki skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.

3. člen

Določbe te uredbe veljajo za vse sežigalnice in naprave za sosežig, razen za:

1.

tiste, v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo:

-

rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,

-

rastlinski odpadki iz proizvodnje hrane, če se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,

-

vlaknati rastlinski odpadki iz proizvodnje primarne papirne kaše in papirja iz nje, če gre za sosežig na kraju proizvodnje in se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,

-

odpadki iz lesa razen tistih, ki lahko zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine in so predvsem odpadki pri graditvi ali rušenju objektov,

-

odpadki iz plute,

-

radioaktivni odpadki,

-

klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla, ki so urejeni s predpisi s področja veterinarstva, ali

-

odpadki, nastali pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju, če se sežigajo na morju, in

2.

eksperimentalne naprave, ko se uporabljajo za raziskave, razvoj in testiranje za namen izboljšanja postopkov sežiganja, če je letna količina sežganih odpadkov manjša od 50 ton.

4. člen

Določbe te uredbe, ki se nanašajo posebej na nevarne odpadke, ne veljajo za naslednje nevarne odpadke:

-

gorljive tekoče odpadke, vključno z odpadnimi olji, ki jih določa predpis o ravnanju z odpadnimi olji, če vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih bifenilov (PCB) ali pentaklorfenolov (PCP) ali drugih polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, da ne vsebujejo drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov, in da je njihova kurilna vrednost najmanj 30 MJ/kg, in

-

katere koli gorljive tekoče odpadke, ki v zgorevalnih plinih, ki nastanejo zaradi njihovega sežiganja, ne povzročajo drugačne ali večje emisije snovi v zrak kot plinsko olje iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv.

5. člen

Mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz sežigalnice so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za sežigalnico, ki uporablja v kurišču tehnologijo lebdečega sloja, dovoli preseganje mejne vrednosti za ogljikov monoksid (v nadaljnjem besedilu: CO), pri čemer urna povprečna vrednost koncentracije ne sme presegati 100 mg/m3.

6. člen

Mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz naprave za sosežig se izračunajo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo za napravo za sosežig, če gre za cementarno, dovoli preseganje mejne vrednosti MEVsosež za celotni organski ogljik (v nadaljnjem besedilu: TOC) ali žveplov dioksid (v nadaljnjem besedilu: SO2), če v zgorevalnih plinih cementarne ne nastajata zaradi sosežiga odpadkov.

7. člen

Za emisijo snovi v zrak iz naprave za sosežig, ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, veljajo mejne vrednosti iz 5. člena te uredbe, če:

-

je več kot 40% pridobljene toplote posledica sosežiga nevarnih odpadkov, ali

-

če se sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki.

8. člen

Koncentracije snovi v zgorevalnih plinih se določajo na prostornino suhega zgorevalnega plina pri normnih pogojih, to je pri temperaturi 273 K in zračnem tlaku 101,3 kPa.

Za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih sežigalnice sta določeni naslednji računski vsebnosti kisika:

-

11 volumenskih % v suhem odpadnem plinu, in

-

3 volumenske % v suhem odpadnem plinu, če se sežigajo samo odpadna olja, določena v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadnimi olji.

Računska vsebnost kisika za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih naprave za sosežig se izračuna po postopku, določenem v prilogi 3 te uredbe.

Če se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, lahko ministrstvo, na podlagi predloženih podatkov o tehnični opremi in tehnoloških lastnostih naprav za sežig in poročila o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak, določi drugačno računsko vsebnost kisika, kot je določena v prejšnjih dveh odstavkih.

9. člen

Če ima sežigalnica ali naprava za sosežig, ki sežiga ali sosežiga nevarne odpadke, čistilno napravo odpadnih plinov, se za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih računska vsebnost kisika iz drugega odstavka prejšnjega člena upošteva le za čas, v katerem izmerjena vsebnost kisika v zgorevalnih plinih presega računsko vsebnost iz prejšnjega člena.

10. člen

Polurne povprečne vrednosti in 10-minutne povprečne vrednosti se določajo iz vrednosti koncentracij, izmerjenih v dejanskem času sežiganja ali sosežiganja odpadkov tako, da se izključi čas zagona in zaustavitve sežiga, če v tem času odpadkov ne sežigajo.

Pred določanjem vrednosti iz prejšnjega odstavka se od izmerjenih povprečnih vrednosti odšteje vrednost natančnosti merjenja, določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

Dnevne povprečne vrednosti se določajo iz veljavnih povprečnih vrednosti, izračunanih na način iz prejšnjih odstavkov.

Dnevna povprečna vrednost velja, če se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževalnih del na merilnem sistemu za izvajanje trajnih meritev ne zavrže več kot pet polurnih povprečnih vrednosti.

Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko na leto zavrže največ deset dnevnih povprečnih vrednosti.