Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-F)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-680/2007, stran 1693 DATUM OBJAVE: 20.2.2007
RS 15-680/2007
680. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-F)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 31. januarja 2007.
001-22-5/07
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽELEZNIŠKEM PROMETU(ZZelP-F)
1. člen
V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 29/05 – odločba US) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
"(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa in poslovni sistem slovenskih železniških družb.
(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
-
Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237, z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/51/ES Evropskega parlamenta in sveta, z dne 29. aprila 2004, o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 164);
-
Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
-
Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES, z dne 26. februarja 2001, o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivostih, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75, z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);
-
Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).".
2. člen
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
"dostop na javno železniško infrastrukturo" je pristop nanjo na območju Republike Slovenije;
2.
"investicije na javni železniški infrastrukturi" so graditev nove in dograditev obstoječe javne železniške infrastrukture, s katerimi se izboljša prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture;
3.
"licenca" je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;
4.
"licenčni organ" je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje alinee;
5.
"mednarodne storitve prevoza blaga" so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
6.
"mednarodno poslovno združenje" je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah, članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;
7.
"incident" pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
8.
"nesreča" pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
9.
"prevozne storitve" v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
10.
"prevoznik" je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
11.
"preiskovalni organ" je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
12.
"pristop na javno železniško infrastrukturo" je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
13.
"prosilec" je prevoznik ali mednarodno poslovno združenje ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
14.
"regulatorni organ" je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc ter druge naloge, ki jih določa zakon;
15.
"resna nesreča" pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; "velika škoda" pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;
16.
"tranzit" po železniški infrastrukturi je pristop nanjo, pri čemer jo prevoznik uporablja za pot vlaka od državne meje do druge državne meje;
17.
"upravljavec" javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
18.
"vlakovna pot" je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
19.
"varnostni organ" je organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
20.
"varnostni regulativni okvir" so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
21.
"vozni red" je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
22.
"vozni red omrežja" je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.".
3. člen
V 2.a, 2.b in 2.d členu se beseda "agencija" nadomesti z besedo "upravljavec".
4. člen
V 4. členu se tretji, četrti, peti in šesti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
"(3) Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
javni interes;
-
možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
-
razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
-
razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;
-
usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
-
vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.".
5. člen
V 6. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
"(1) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.
(2)
Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet,ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.".
V četrtem odstavku se besedilo "prevoza potnikov v javnem prometu" nadomesti z besedilom "javnega potniškega prometa".
6. člen
V 9. členu se v petem odstavku beseda "agencija" nadomesti z besedo "upravljavec".
7. člen
V 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
-
rednih vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
-
vzdrževalnih del v javno korist, namenjenih zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
-
investicijskih vzdrževalnih del, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost.".
V četrtem odstavku se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
"– izdelavo in izvajanje voznega reda omrežja;".
Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
"– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.".
V petem odstavku se na koncu besedila pika črta in doda besedilo "in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena".
8. člen
Za 11. členom se dodata 11.a in 11.b člen, ki se glasita:
"11.a člen
(gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo)
(1)
Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2)
Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:
-
pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
-
pripravo predloga načrta investicij v javno železniško infrastrukturo;
-
pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture;
-
sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
11.b člen
(druge naloge upravljavca)
Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
-
nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;
-
izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
-
izdelavo in objavo programa omrežja;
-
pobiranje uporabnine;
-
upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.".
9. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
"13. člen
(nacionalni program in vodenje investicij)
(1)
Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.
(2)
Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3)
Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.
(4)
Letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture pripravi ministrstvo na predlog upravljavca.
(5)
Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kot organ v sestavi ministrstva s sedežem v Mariboru, opravlja naloge vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:
-
pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa;
-
organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi.".
10. člen
Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
"14. člen
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške infrastrukture)
(1)
Gradnja in dogradnja javne železniške infrastrukture, predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.
(2)
V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.
(3)
Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.
(4)
V primeru, da upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.".
11. člen
V III. poglavju se naslov 2. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: "Pristop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala in varnostna pooblastila".
12. člen
V 15. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
"(4) Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.".
V petem, šestem in enajstem odstavku beseda "upravljavec" nadomesti z besedo "agencija" v ustreznem sklonu.
V šestem odstavku se v tretji alinei za besedo "uporabnino" postavi podpičje in črta besedilo "ki jo bo prejel".
Besedilo osmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
"(8) Vlada določi način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.".
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
"(9) Prevozniki Evropske skupnosti imajo prost dostop do javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(10) Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na železnici, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.".
Dosedanji deveti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(11) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.".
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se v prvi alinei besedilo "in modernizacije" nadomesti z besedilom "in dograditev".
Dosedanji enajsti in dvanajsti odstavek postaneta nov trinajsti in štirinajsti odstavek.
13. člen
V 16. členu se druga alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
"– da član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi;".
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno organiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje, potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki, katerih vrsta je opredeljena v licenci.".
14. člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo. Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
-
spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
-
spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
-
dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi varnostnimi predpisi;
-
dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter da so pravilno potrjeni;