Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil za uporabo v...

3288. Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini z namenom kontrole kakovosti

Na podlagi 74. in 76. člena Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 – ZKrmi, 67/02 in 47/04-ZdZPZ) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I K o analiznem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini z namenom kontrole kakovosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik določa vsebino ter način organizacije in izvajanja analiznega preskušanja z namenom kontrole kakovosti zdravila ob upoštevanju specifikacijskih mej in meril za oceno kakovosti zdravila.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

Analizno preskušanje zdravila pomeni farmacevtsko-kemijsko, biološko in mikrobiološko preskušanje kakovosti zdravila.

Kakovost zdravila je lastnost, ki se ugotovi z analizo kakovosti vseh sestavin, količinsko analizo najmanj vseh učinkovin in vključuje vse ostale preskuse, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti zdravila v skladu z zahtevami dovoljenja za promet.

Specifikacija je seznam parametrov z mejami sprejemljivosti (specifikacijske meje) za posamezen parameter in navedenimi analiznimi postopki oziroma referencami zanje.

Specifikacijske meje so numerične meje, območja ali druga merila za posamezne parametre, ki jim mora zdravilo ustrezati, da je sprejemljivo za predvideno uporabo. Odobri jih pristojni organ v postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom.

Specifikacijske meje, ki veljajo do izteka roka uporabnosti, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati kadarkoli do izteka roka uporabnosti.

Rutinski preskusi so vsi tisti preskusi, ki jih izvaja proizvajalec na vsaki seriji zdravila, preden jo sprosti v promet.

Nerutinski preskusi so tisti preskusi, ki jih proizvajalec zdravila izvaja z vnaprej predvideno pogostnostjo na vsaki n-ti seriji zdravila, preden jo sprosti v promet.

Posebni preskusi so preskusi, ki ciljno ugotavljajo prisotnost nepričakovanih onečiščenj in niso navedeni v dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za promet.

Organizacija analiznega preskušanja zdravila z namenom kontrole kakovosti pomeni vse organizacijske aktivnosti v zvezi z načinom pridobivanja vzorcev, pridobivanjem potrebne dokumentacije in referenčnih standardov ter obveščanjem o rezultatih analiznega preskušanja zdravil.

Pristojni organ za zdravila je Agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Uradni kontrolni laboratorij je laboratorij, ki ga imenuje minister, pristojen za zdravje, in je vključen v mrežo uradnih kontrolnih laboratorijev.

II. VSEBINA IN NAČIN ORGANIZACIJE TER IZVAJANJA ANALIZNEGA PRESKUŠANJA Z NAMENOM KONTROLE KAKOVOSTI

3. člen

Analizno preskušanje zdravila z namenom kontrole kakovosti zdravil na trgu se izvaja v skladu z načeli dobre kontrolne laboratorijske prakse in po veljavnih preskusnih metodah, ki so navedene in opisane v delih dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet, ki opredeljuje kakovost zdravila. Uporabljajo se lahko tudi metode, ki so v skladu z določbami 10. člena Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 – ZKrmi, 67/02 in 47/04-ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: zakon).

Analizno preskušanje vključuje tudi oceno ovojnine, navodila za uporabo in pripadajočo opremo.

4. člen

Zdravilo je glede preskušanih parametrov ustrezno, če so rezultati analiznega preskušanja znotraj specifikacijskih meja, ki veljajo do izteka roka uporabnosti zdravila. Pri oceni se upošteva skladnost specifikacijskih mej z merili, navedenimi v virih iz 10. člena zakona.

1. Redna kontrola kakovosti

5. člen

Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil na trgu zajema rutinske preskuse opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

6. člen

Redna kontrola kakovosti zdravila na trgu mora zajeti najmanj naslednje parametre:

-

kakovostno in količinsko analizo zdravilnih učinkovin in kakovostno analizo pomožnih snovi s preskusnimi metodami, za katere je uradni kontrolni laboratorij verificiran;

-

oceno ovojnine in navodila za uporabo;

-

še najmanj en kritičen parameter glede na farmacevtsko obliko in deklarirano zdravilno učinkovino, po strokovni presoji uradnega kontrolnega laboratorija.

7. člen

Redna kontrola kakovosti zdravil v prometu pomeni ustrezno stopnjo kontrole kakovosti zdravil na trgu, tako da se v petih letih vsaj enkrat preveri kakovost vsakega zdravila z dovoljenjem za promet.

Predmet redne kontrole kakovosti so tudi zdravila, ki imajo dovoljenje za promet paralelno uvoženega zdravila.

Zdravila, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po centraliziranem postopku, niso predmet redne kontrole kakovosti zdravil v prometu, kot jo opredeljuje 73. člen zakona.

Pri zdravilih, pri katerih je uradni kontrolni laboratorij pri predhodnih kontrolah opazil odstope od specifikacij, se izvede ponovna kontrola kakovosti praviloma v obdobju enega leta.

Uradni kontrolni laboratorij se lahko odloči za pogostejše kontrole v petletnem obdobju na podlagi naslednjih meril:

-

informacije o možnih nepravilnostih, ki pa niso razlog za izredno kontrolo kakovosti;

-

strokovno utemeljena mnenja o zdravilih, ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja za uporabnika;

-

velika poraba zdravila na trgu (velike serije, veliko število serij);

-

spremembe v dokumentaciji, predloženi v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom;

-

utemeljene zahteve pristojnega organa za zdravila.

2. Izredna kontrola kakovosti

8. člen

Analizno preskušanje zdravila z namenom izredne kontrole kakovosti zdravil na trgu zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

9. člen

Parametre analiznega preskušanja za izredno kontrolo kakovosti zdravila na trgu določi pristojni organ za zdravila.

Uradni kontrolni laboratorij mora za metode in preskuse, za katere sam ni verificiran, pristojnemu organu za zdravila predlagati način izvedbe izredne kontrole.

10. člen

Izredna kontrola kakovosti se izvaja na zahtevo pristojnega organa za zdravila, praviloma ob ugotovljenih nepravilnostih zdravila v prometu ali če obstaja utemeljen sum na nepravilnosti.

3. Posebna kontrola kakovosti

11. člen

Posebna kontrola kakovosti vključuje vsa rizična zdravila, kot jih opredeljuje 73. člen zakona, z ali brez dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, vključno z zdravili, ki imajo dovoljenje za promet paralelno uvoženega zdravila ali dovoljenje za paralelno distribucijo.

Posebna kontrola kakovosti rizičnega zdravila zajema strokovno-administrativno oceno dokumentov v primeru, če je bila za zadevno serijo že izvedena kontrola kakovosti v skladu s smernicami Evropske unije za sprostitev v promet (v nadaljnjem besedilu: EU smernice za sprostitev v promet).

Posebna kontrola kakovosti rizičnega zdravila zajema strokovno-administrativno oceno dokumentov in analizno preskušanje zdravila, če za zadevno serijo zdravila še ni bila izvedena kontrola kakovosti v skladu z EU smernicami za sprostitev v promet.

Ne glede na drugi odstavek tega člena posebna kontrola kakovosti vključuje tudi analizno preskušanje, če je za varovanje javnega zdravja to potrebno. Izvede se na zahtevo pristojnega organa za zdravila. Predlaga ga lahko tudi uradni kontrolni laboratorij z ustrezno obrazložitvijo.

12. člen

Analizno preskušanje zdravila z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil, ki imajo dovoljenje za promet, zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika.