Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega...

2915. Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja

Na podlagi šestega odstavka 74. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZV-1, 110/02 – ZGO-1 in ZZdrI-A 2/04) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I K o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik v zvezi z vodnim telesom ali njegovimi deli (v nadaljnjem besedilu: vodno telo), ki se uporablja ali je namenjeno za odvzem vode, določa:

-

kriterije za določitev zunanjih meja njegovega vodovarstvenega območja,

-

kriterije za določitev meja notranjih območij vodovarstvenega območja (v nadaljnjem besedilu: notranja območja),

-

kriterije za določitev vodovarstvenega režima v zvezi s posegi v okolje, ki so glede na kriterije za določitev meja tveganje za onesnaženje vodnega telesa, in

-

druga vprašanja, potrebna za določitev vodovarstvenega območja.

2. člen

(uporaba določb pravilnika)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo za varovanje vodnih teles, ki se uporabljajo ali so namenjeni za odvzem vode za:

-

javno oskrbo s pitno vodo,

-

prehrano ljudi, če gre za mineralne in termo-mineralne vode, in

-

proizvodnjo pijač.

3. člen

(pomen pojmov)

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.

zajetje je objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa,

2.

napajalno območje je območje, od koder voda doteka v zajetje ob normalnih pogojih srednjega hidrološkega leta,

3.

stanje vodnega telesa je kemijsko, količinsko in ekološko stanje vodnega telesa,

4.

poseg v okolje je gradnja objektov ali drugo človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki pomeni tveganje za onesnaženje vodnega telesa,

5.

naravno ozadje vodnega telesa je kemijsko, količinsko in ekološko stanje vodnega telesa, ki ni posledica antropogenega vpliva,

6.

vodovarstveni režim so ukrepi zaščite vodnega telesa ter prepovedi in omejitve posegov v okolje na posameznih notranjih območjih vodovarstvenega območja, namenjeni zmanjševanju tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

7.

medzrnski vodonosnik je vodonosnik, v katerem prevladuje poroznost, ki nastane kot posledica stika med zrni kamnine ali sedimenta,

8.

kraški vodonosnik je vodonosnik, v katerem prevladuje kanalska poroznost, vzdolž katere je hitrost toka podzemne vode hitrejša kot v preostalem delu vodonosnika,

9.

razpoklinski vodonosnik je vodonosnik, kjer prevladuje poroznost razpok. Podrejeno se pojavljata tudi kanalska in medzrnska poroznost,

10.

krovne plasti vodonosnika so geološke plasti, ki prekrivajo vodonosnik in imajo slabo ali zelo slabo prepustnost,

11.

zelo slabo prepustne geološke plasti so geološke plasti, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1.10(na -9) m/s,

12.

slabo prepustne geološke plasti so geološke plasti, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti med 1.10(na -9) m/s in 1.10(na -7) m/s,

13.

tekoče vode so naravni vodotoki kot so hudourniki, potoki in reke, ne glede na to, ali imajo stalen ali občasen pretok. Za tekoče vode se štejejo tudi stoječe vode, pri katerih je izražena vzdolžna komponenta hitrosti in je čas pretoka pri srednji letni vodi manjši od 10 dni,

14.

umetno napajanje ali umetno bogatenje je nadzorovano ponikanje površinske vode v vodonosnik s pomočjo umetnih naprav, kot so ponikovalne lagune, bazeni, vodnjaki, drenaže z namenom povečati količine podzemne vode in/ali varovati vodno telo pred onesnaževanjem,

15.

tveganje za onesnaženje vodnega telesa je verjetnost, da bo nek poseg v okolje v določenih okoliščinah ali v določenem času onesnažil vodno telo,

16.

depresijski lijak je območje, na katerem se piezometrična gladina podzemne vode zniža zaradi črpanja,

17.

izohrona je črta enakih časov dospetja vode do zajetja,

18.

hidroizohipsa je črta, ki povezuje točke z enakim hidravličnim potencialom na piezometrični gladini podzemne vode,

19.

zakraselo območje je območje, kjer se pojavljajo kraški pojavi kot so požiralniki, kraške jame, škraplje, vrtače, kraški kanali in odprte razpoke, ki omogočajo hitro pretakanje vode skozi vodonosnik,

20.

darcyjeva enačba je enačba Q = k x i x A za izračun pretoka podzemne vode skozi vodonosnik Q (m3/s) na podlagi zmnožka koeficienta prepustnosti k (m/s), gradienta piezometrične gladine i in preseka vodonosnika A (m2) pravokotno na smer toka,

21.

disperzija potencialnih in dejanskih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: disperzija) je razpršitev onesnaževala v bočni in vzdolžni smeri toka podzemne vode,

22.

infiltracijska površina je površina, skozi katero se preceja voda s površine v vodonosnik naravno ali z umetnim napajanjem,

23.

naravne danosti vodnega telesa so geometrija vodnega telesa in druge lastnosti, ki vplivajo na površinski disperzni tok vode v horizontalni smeri, na površinski tok vode v strugah vodotokov, na tok vode v vertikalni smeri v območju koreninskega sistema, na tok vode v vertikalni smeri v nezasičenem območju vodonosnika in na tok vode v horizontalni smeri v zasičenem območju vodonosnika,

24.

povprečni zadrževalni čas je kvocijent med povprečnim dolgoletnim volumnom vode v vodnem telesu in povprečnim dolgoletnim pretokom vode skozi vodno telo,

25.

onesnaževalo pomeni kakršnokoli snov, ki lahko povzroči onesnaženje, vključno z mikroorganizmi,

26.

fitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki določeni s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva.

2. KRITERIJI ZA DOLOČITEV VODOVARSTVENEGA OBMOČJA

4. člen

(izhodišča za opredelitev vodovarstvenega območja)

(1)

Izhodišča za opredelitev vodovarstvenega območja temeljijo na:

1.

naravnih danostih vodnega telesa in njegovega napajalnega območja, ki varujejo vodno telo pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja,

2.

dolgoročnem pomenu vodnega telesa za lokalni ali regionalni razvoj,

3.

pogojih zagotavljanja pitne vode,

4.

ocenah o dejanskih in možnih poteh mikroorganizmov vzdolž toka vode do zajetja,

5.

ocenah o dejanskih in možnih poteh kemijskih in fizikalnih onesnaževal vzdolž toka površinske in podzemne vode do zajetja,

6.

tveganju za onesnaženje zaradi posegov v okolje iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in

7.

stroških za vzpostavitev vodovarstvenega režima ter stroških za vzpostavitev tehnologije priprave in čiščenja vode, zajete iz vodnega telesa, ki je varovano z vodovarstvenim režimom.

(2)

Pri ugotavljanju tveganja za onesnaženje je treba upoštevati vrsto posega v okolje ter s tem povezano ustreznost predvidenih tehnologij, mikrobiološke, kemijske in fizikalne lastnosti onesnaževal, ki bi lahko ogrozile vodno telo, ter naravne danosti napajalnega območja zajetja.

(3)

Vodvarstveno območje mora biti določeno tako, da je na njem omogočeno izvajanje vodovarstvenega režima v obsegu in na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnega stanja vodnega telesa.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti vodvarstveno območje na območju, ki je že obremenjeno, določeno tako, da je na njem omogočeno izvajanje vodovarstvenega režima najmanj v obsegu in na način, ki zagotavlja znižanje tveganja za onesnaženje zaradi posegov v okolje iz priloge 1 tega pravilnika na raven, ki je sprejemljiva za odvzem vode.

2.1. Območje zajetja in notranja območja

5. člen

(območje zajetja)

(1)

Območje zajetja je ograjeni del vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju.

(2)

Na območju zajetja je treba zagotavljati varovanje zajetja pred neposrednim poškodovanjem objektov zajetja in neposrednim vnosom onesnaževal v zajetje ali njegovo bližino.

(3)

Na območju zajetja je dovoljeno samo vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav, ki služijo zajetju.

6. člen

(notranja območja)

(1)

Vodovarstveno območje se zaradi različnih stopenj varovanja lahko deli na notranja območja, in sicer na:

1.

širše območje, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom,

2.

ožje območje, na katerem se izvaja varovanje s strogim vodovarstvenim režimom, in

3.

najožje območje, na katerem se izvaja varovanje z najstrožjim vodovarstvenim režimom.

(2)

Širše območje zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z radioaktivnimi snovmi ali snovmi, ki so obstojne ali pa se razgrajujejo zelo počasi.

(3)

Ožje območje je območje, ki glede na naravne danosti zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas, dovolj veliko razredčenje in dovolj dolg čas za ukrepanje. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z onesnaževali, ki počasi razpadajo.

(4)

Najožje območje je območje blizu zajetja, kjer je glede na naravne danosti razredčenje majhno, onesnaževala pa hitro dospejo do zajetja. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z mikroorganizmi in drugimi onesnaževali.

7. člen

(dodatna delitev notranjih območij)

Če iz analize tveganja za onesnaženje že izvedenih posegov v okolje na vodovarstvenem območju sledi, da vodovarstveni režim v zvezi z novimi posegi v okolje zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa samo na delu posameznega notranjega območja, je treba tako notranje območje razdeliti na dve ali več manjših podobmočij, na katerih veljajo vodovarstveni režimi različnih zahtevnosti.

2.2. Vodovarstveni režim

8. člen

(vodovarstveni režim na notranjih območjih)

Na notranjih območjih se določa vodovarstveni režim v obliki prepovedi, omejitev in zaščitnih ukrepov za posege v okolje, ki so sorazmerni zahtevnosti vodovarstvenega režima na posameznem notranjem območju.

9. člen

(prepovedi)

(1)

Na notranjih območjih so prepovedani vsi posegi v okolje, ki so v tabelah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4 priloge 1 tega pravilnika označeni z "-".

(2)

Na notranjih območjih je prepovedana tudi gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 1 tega pravilnika označeni s "pp" in "pip", če analiza tveganja za onesnaženje v postopku pridobivanja vodnega soglasja ni bila izvedena, ali če iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje oziroma izvajanja gradbenih del na notranjih vodovarstvenih območjih ni sprejemljivo.

10. člen

(omejitve)

Na notranjih območjih je gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 1 tega pravilnika označeni s "pd", dovoljena, če so za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa.

11. člen

(zaščitni ukrepi)

(1)

Ne glede na prepovedi iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika je dovoljena gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 1 tega pravilnika označene s "pp", če se zaradi njenega vpliva na vodni režim in stanje vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo.

(2)

Ne glede na prepovedi iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika je dovoljena tudi gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 1 tega pravilnika označene s "pip", če je gradnja v skladu z državnim oziroma občinskim lokacijskim načrtom, sprejetem po predpisih, ki urejajo prostor, in če je bila za ta lokacijski načrt izvedena celovita presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo celovito presojo vplivov na okolje, in če se zaradi vplivov gradnje na vodni režim in stanje vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo.

2.3. Merila za določitev velikosti vodovarstvenega območja

12. člen

(merila za velikost notranjih območij)

(1)

Velikost notranjih območij se glede na vrsto površinskega ali podzemnega vodnega telesa in značilnosti njunega napajalnega območja določi na podlagi časa zadrževanja onesnaževala, razredčenje onesnaževala od mesta vnosa do zajetja ali časa za ukrepanje.

(2)

Čas zadrževanja onesnaževala in razredčenje onesnaževala od mesta vnosa do zajetja je odvisna od hitrosti pretakanja vode skozi vodno telo, ugotavlja pa se ju na podlagi ocene časa dotoka vode iz poljubne točke v napajalnem območju do zajetja.

(3)

Čas dotoka vode iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi podatkov o meritvah in modelnih izračunov. Čas dotoka vode je vsota časa prenosa onesnaževala od mesta vnosa do toka vode in časa prenosa onesnaževala s tokom vode do zajetja.

(4)

Čas za ukrepanje se določi na podlagi ocene časa izvedbe možnih interventnih ukrepov ter ukrepov odprave posledic onesnaženja, preden onesnaževalo dospe do zajetja.

2.4. Vodovarstvena območja za zajetja podzemne vode

13. člen

(tipi vodonosnikov)

Pri določitvi notranjih območij se zaradi razlik v poroznosti vodonosnika in zaradi posebnih značilnosti toka podzemne vode uporabljajo različne metode za medzrnski, kraški in razpoklinski vodonosnik.

14. člen

(vodovarstveno območje za zajetje v medzrnskem vodonosniku)

(1)

Pri določitvi notranjih območij za varovanje vodnega telesa v medzrnskem vodonosniku je treba tok podzemne vode opisati z izračuni na podlagi Darcyjeve enačbe in na podlagi izračunov po tej enačbi izdelati načrt hidroizohips in izohron, pri čemer pa je treba upoštevati, da:

1.

je hitrost pretakanja podzemne vode v medzrnskem vodonosniku praviloma manjša od 10 m/dan in je manj odvisna od hidrometeoroloških razmer, porazdelitev hitrosti pretakanja podzemnih vod pa je razmeroma homogena,

2.

se tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode praviloma zmanjšuje z oddaljenostjo od zajetja, mikroorganizmi pa se pri pretakanju podzemne vode skozi porozno sredino večinoma odstranijo.

(2)

Notranja območja za medzrnske vodonosnike se opredelijo glede na čas zadrževanja onesnaževala in razredčenje onesnaževala.

15. člen

(vodovarstveno območje za zajetja v kraškem vodonosniku)

(1)

Pri določitvi notranjih območij za varovanje vodnega telesa v kraškem vodonosniku je treba upoštevati, da:

1.

ima tok podzemne vode značilnosti turbulentnega toka po kanalih in ga ni možno opisati z izračuni na podlagi Darcyjeve enačbe in zato ni možno izdelati načrta hidroizohips in določiti izohron,

2.

se podzemna voda običajno pretaka s hitrostmi, ki so bistveno večje od 10 m/dan, in so močno odvisne od hidrometeoroloških razmer,

3.

je porazdelitev hitrosti pretakanja podzemnih vod zelo heterogena in se zato tveganje onesnaženja praviloma ne zmanjšuje z oddaljenostjo od zajetja,

4.

so zadrževalne in filtracijske sposobnosti tega vodonosnika lahko slabe, v odprtih zakraselih območjih pa jih ni, in

5.

da se mikroorganizmi pri pretakanju podzemne vode skozi porozno sredino večinoma ne odstranijo.

(2)

Notranja območja za kraške vodonosnike se določijo glede na čas za ukrepanje in, če je to možno, tudi glede na čas zadrževanja onesnaževala in razredčenje onesnaževala.

(3)

Poleg meril iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da je za zajetje v kraškem vodonosniku:

1.

na širšem območju zagotovljeno varovanje zajetja z dovolj dolgim časom zadrževanja onesnaževala v krovnih plasteh vodonosnika ali nezasičeni coni vodonosnika, ali z dovolj velikim razredčenjem onesnaževala tako, da je možna izvedba interventnih ukrepov in ukrepov odprave posledic onesnaženja na zajetje,

2.

na ožjem območju zagotovljeno varovanje zajetja z izvedbo interventnih ukrepov v zelo kratkem času, ker ima onesnaženje na tem območju hiter in močan vpliv na zajetje zaradi možnega trenutnega prodora onesnaževala skozi zakrasela območja do gladine podzemne vode ali do toka podzemne vode v kraških kanalih, čas za izvedbo zahtevnih interventnih ukrepov pa je zelo kratek,

3.

na najožjem območju zagotovljeno varovanje zajetja pred kakršnimkoli onesnaženjem, ker ima onesnaženje na tem območju usodne posledice za zajetje zaradi možnosti trenutnega prodora onesnaževala skozi zakrasela območja do gladine podzemne vode ali do toka podzemne vode v kraških kanalih, možnosti izvedbe interventnih ukrepov pa na tem območju ni.

16. člen

(vodovarstveno območje za zajetja v razpoklinskem vodonosniku)

(1)

Pri določanju notranjih območij za varovanje vodnega telesa v razpoklinskem vodonosniku je treba upoštevati, da:

1.

ima tok podzemne vode lahko podobne značilnosti kot tok vode v medzrnskem ali v kraškem vodonosniku,

2.

so značilnosti tega vodonosnika bolj podobne značilnostim medzrnskega vodonosnika, če je tok vode skozi homogeno razpokano sredino laminaren, in

3.

so značilnosti tega vodonosnika bolj podobne značilnostim kraškega vodonosnika, če je tok vode nelaminaren ali če teče skozi sredino, ki je nehomogeno razpokana.

(2)

Notranja območja za razpoklinski vodonosnik se opredelijo glede na značilnosti toka podzemne vode na način, ki se uporablja za opredelitev notranjih območij v medzrnskem vodonosniku ali v kraškem vodonosniku.

2.5. Vodovarstvena območja za zajetja površinskih voda

17. člen

(vrste površinskih voda)

Vodovarstvena območja se glede na vrste vodnih teles površinskih voda za odvzem vode določijo na poseben način za stoječe in tekoče vode.

18. člen

(značilnosti stoječih površinskih voda)

Pri določanju notranjih območij za varovanje stoječih površinskih voda je treba upoštevati, da je:

1.

za te vode značilen počasen pretok, ker na tok vode gradient gladine vode nima vpliva,

2.

za vodna telesa stoječih površinskih voda značilen povprečni zadrževalni čas daljši od 5 dni,

3.

količinsko, kemijsko in ekološko stanje vodnega telesa površinskih voda močno odvisno od sezonskih sprememb hidrometeoroloških razmer.

19. člen

(značilnosti tekočih površinskih voda)

Pri določanju notranjih območij za varovanje vodnega telesa tekočih površinskih voda je treba upoštevati, da je: