2784. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana
Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00) in 26. ter 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana
S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (v nadaljevanju: zavod), z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.
Zavod deluje kot osrednje nacionalno glasbeno in baletno gledališče. Domači in mednarodni kulturni javnosti predstavlja kakovostne dosežke glasbenogledališke in plesne ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti.
Z umetniškim ansamblom in Gledališkim ateljejem, ki ga soupravlja z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, omogoča trajno in kakovostno umetniško produkcijo, reprodukcijo in postprodukcijo. Načrtno spodbuja nastajanje izvirnih slovenskih glasbenogledaliških del in koreografij ter skrbi za razvoj na področju glasbenogledališke in baletne produkcije v Republiki Sloveniji.
Opera je bila ustanovljena leta 1892 za izvajanje operne, baletne in koncertne dejavnosti. Leta 1992 je Republika Slovenija z odlokom o razdelitvi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana na javna zavoda (Uradni list RS, št. 19/92) ustanovila Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 199804271.
Ime zavoda: Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana.
Skrajšano ime: SNG Opera in balet Ljubljana.
Sedež javnega zavoda: Ljubljana, Cankarjeva ulica št. 11.
Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo opravlja naslednje obvezne naloge:
-
izvaja glasbenogledališke in baletne predstave,
-
izvaja koncerte in ostale prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami,
-
organizira plesne, glasbene, gledališke in glasbenogledališke delavnice,
-
organizira dejavnosti opernega in baletnega studia,
-
omogoča javno dostopnost programa in podatkov telesno oviranim osebam,
-
nudi prireditve mlajšemu občinstvu in skupinam s posebnimi potrebami po dostopni ceni,
-
predstavlja lastno umetniško produkcijo na gostovanjih po Sloveniji,
-
predstavlja lastno umetniško produkcijo na gostovanjih v tujini,
-
omogoča predstavljanje novih del slovenskih avtorjev ter vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom in sodobno umetnostjo,
-
ob rednem programu omogoča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve,
-
v okviru možnosti ob izvajanju svojega programa nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem kulturnih programov,
-
enkrat letno organizira dan odprtih vrat za zainteresirano javnost in brezplačno predstavi delo zavoda,
-
programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi in opernimi gledališči, Cankarjevim domom in Slovenskim gledališkim muzejem,
-
sodeluje z Akademijo za glasbo ter ji omogoča predstavitve njihove umetniške produkcije,
-
na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV Slovenija,
-
sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini,
-
sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij,
-
skrbi za razvoj gledališke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehničnega osebja,
-
skrbi za operno in plesno vzgojo mladih in omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom,
-
skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav,
-
hrani, zbira in predstavlja gradiva s področja dela zavoda,
-
skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledaliških listov in druge strokovne publicistike,
-
redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja.
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje;
O/92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve;
O/92.340 druge razvedrilne dejavnosti;
O/92.512 dejavnost arhivov;
O/92.521 dejavnost muzejev;
DB/17.300 plemenitenje tekstilij;
DB/17.400 proizvodnja tekstilnih izdelkov razen oblačil;
DB/18.100 proizvodnja usnjenih oblačil;
DB/18.220 proizvodnja drugih vrhnjih oblačil;
DC/19.300 proizvodnja obutve;
DD/20.300 stavbno mizarstvo;
DD/20.510 proizvodnja drugih izdelkov iz lesa;
DD/20.520 proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja;
DE/21.250 proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona;
DE/22.150 drugo založništvo;
DE/22.240 priprava za tisk;
DE/22.110 izdajanje knjig;
DE/22.120 izdajanje časopisov;
DE/22.130 izdajanje revij in periodike;
DE/22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
DE/22.310 razmnoževanje zvočnih zapisov;
DE/22.320 razmnoževanje video zapisov;
DE/22.330 razmnoževanje računalniških zapisov;
DH/25.240 proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas;
DJ/28.520 splošna mehanična dela;
DJ/28.750 proizvodnja drugih kovinskih izdelkov;
DN/36.140 proizvodnja drugega pohištva;
F/45.441 steklarska dela;
F/45.442 pleskarska dela;
G/52.471 dejavnost knjigarn;
G/52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki;
G/52.710 popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov;
H/55.301 dejavnost restavracij in gostiln;
H/55.303 dejavnost slaščičarn, kavarn;
H/55.400 točenje pijač;
I/60.230 drug kopenski potniški promet;
I/60.240 cestni tovorni promet;
K/70.200 dajanje lastnih nepremičnin v najem;
K/71.100 dajanje avtomobilov v najem;
K/71.340 dajanje drugih strojev in opreme v najem;
K/71.402 dejavnost videotek;
K/72.300 obdelava podatkov;
K/72.400 omrežne podatkovne storitve;
K/74.120 računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske
dejavnosti in davčnega svetovanja;
K/74.130 raziskovanje trga in javnega mnenja;
K/74.400 oglaševanje;
K/74.810 fotografska dejavnost;
K/74.851 prevajanje;
K/74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov;
K/74.872 oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo;
M/80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
O/93.021 frizerska dejavnost;
O/93.022 kozmetična dejavnost.
Ravnatelj zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Ravnatelj mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, ki morata podati mnenje k predlaganemu kandidatu v roku 30 dni od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat ravnatelja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju ravnatelja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z ravnateljem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi ravnatelja zavoda daje minister.
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-
univerzitetna izobrazba umetniške ali humanistične smeri,
-
najmanj pet let delovnih izkušenj,
-
delovne izkušnje s področja dela zavoda,
-
sposobnost organiziranja in vodenja dela v kolektivu,
-
aktivno znanje slovenskega jezika,
-
znanje dveh svetovnih jezikov, od tega vsaj enega aktivno.
Kandidati za ravnatelja morajo v prijavi na razpis predložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.
Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom mandata:
-
če sam zahteva razrešitev,
-
če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
-
če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
-
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
-
iz razlogov, določenih v predpisih, ki veljajo za javne zavode,
-
zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.
-
vodi strokovno delo za področja dela zavoda, za katera ni imenovanih pomočnikov ravnatelja,
-
zastopa, predstavlja in organizira delo zavoda,
-
sprejema strateški načrt,
-
sprejema program dela s finančnim načrtom,
-
sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
-
sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
-
sprejema kadrovski načrt,
-
sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
-
sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
-
poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
-
pripravi letno poročilo,
-
sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
-
imenuje pomočnike ravnatelja,
-
druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.