TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravilno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da je s smrtjo pogodbenika - tožnikovega prednika prenehala prevzeta obveznost. Zakon o obligacijskih razmerjih določa v 359. členu, da s smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Prav za takšen primer pa gre pri obravnavani pogodbi, kjer so pogodbeniki nastopali hkrati v vlogi upnikov in dolžnikov. Pri tožnikovem predniku je šlo za osebo, ki si je zaradi svojih fizičnih (ne)sposobnosti izgovorila osebno oskrbo zase pri skupni mizi in v skupni hiši in oskrbo za svojo živino, toženci osebno pa so se zavezali ta specifični način oskrbe nuditi. S smrtjo prvega je sprejemanje in izpolnjevanje dogovorjenih strogo osebnih obveznosti postalo nemogoče in zato je tudi prenehala obveznost prednika tožnika in tako tudi ni mogla preiti na slednjega.