TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka (glede pravdnih stroškov) spremeni tako, da 2. točka izreka sedaj glasi :

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 274.413,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2005 do plačila ter stroške izvedenin v zneskih 100.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.11.2003 do plačila, 27.321,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2004 do plačila in 80.850,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2005 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo."

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

 

Zapadlost obveznosti, pri kateri rok izpolnitve ni določen, in nastop zamude v tem primeru, ureja II. odstavek 324. člena ZOR, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pismeno z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Pri takšnih obveznostih dolžnikova zamuda nastopi šele kot posledica upnikovega aktivnega ravnanja, ki je lahko tudi enostranska pravnoposlovna izjava volje, s katero upnika pozove, da obveznost izpolni. Takšno ravnanje upnika, ki ima za posledico nastop dolžnikove zamude z izpolnitvijo, je tudi odškodninski zahtevek tožnika, naslovljen na toženo stranko, ki ga je slednja prejela in torej zamuda tožene stranke nastopi z dnem prejema odškodninskega zahtevka.