TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji se delno ugodi in se izrek izpodbijane sodbe delno spremeni, tako da se pritožbi ugodi tudi v delu, v katerem so navedeni zneski že določenih preživnin, ter se izrek prve sodbe o glavni stvari glasi:

"Tožena stranka R. R. mora namesto mesečne preživnine, ki je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. V P 725/91 z dne 1.4.1992 in ki je bila usklajena z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z obvestili centra za socialno delo,

- od 1.7.1995 dalje za vsakega od tožnikov plačevati po 35.000,00 SIT (petintrideset tisoč tolarjev) preživnine,

- od 12.11.1997 dalje pa po 45.000,00 SIT (petinštirideset tisoč tolarjev) za A. R. in po 40.000,00 SIT (štirideset tisoč tolarjev) za mld. T. R.

Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke mora plačati v 15 dneh, vnaprej dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in sicer za tožečo stranko A. R. na njen bančni račun, za mld. T. R. pa zakoniti zastopnici B. B.

V primeru zamude mora plačati zamudne obresti po obrestni meri, ki je določena v zakonu, v primeru spremembe življenjskih stroškov pa mora plačevati preživnino v skladu z obvestilom pristojnega organa za socialno delo, ki valorizira sodno določeno preživnino od dneva odločitve sodišča prve stopnje dalje, da ne bo izvršbe. "

2.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Ker je sodišče pravilno odločilo, a je v izreku sodbe samo delno navedlo takoimenovano valorizacijo preživnin, ki je v pristojnosti upravnih organov in je nekatere spremembe izpustilo, je revizijska pripomba utemeljena. Čeprav na samo zviševanje preživnine pomanjkljivost v izreku ne bi vplivala in bi upravni organ valoriziral preživnino od dneva sodbe prvostopenjskega sodišča dalje, je izrek materialnopravno vseeno pomanjkljiv in ga je vrhovno sodišče delno spremenilo. V skladu s sodno prakso je upoštevalo, da je upravni organ zviševal sodno določeno preživnino z rastjo življenjskih stroškov upravičencev in prejemki zavezancev, vendar je z zneskom navedlo le preživnino, ki jo mora toženec plačevati po sodni odmeri, tako da je izrek preglednejši in bolj razumljiv, hkrati pa je omogočilo poznejše usklajevanje preživnin z rastjo življenjskih stroškov in plač. Tako je mogoča izvršba tudi na obroke, ki bodo zapadli v enem letu po vložitvi predloga za izvršbo (259. člen ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98).