TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter ugotovi, da Delovno sodišče v Celju ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, zato se zadevo odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

 

Ker je G.G. d.o.o. ustanovitelj tožene stranke in edini družbenik ter 100 % lastnik tožene stranke, veljajo za toženo stranko določbe ZGD, ne pa določbe Zakona o podjetjih - ZP (Ur. l. SFRJ, št. 77/88 - 61/90) glede razrešitve direktorja in v posledici tega avtonomno ureditev tožene stranke. Ni odločilno, da je tožnik sklenil s toženo stranko le pogodbo o zaposlitvi in da je bil po odpoklicu razporejen na delovno mesto, ki odgovarja njegovi strokovni izobrazbi. Določba 3. odst. 449. čl. ZGD se uporablja neposredno in ni treba imeti zato sklenjene pogodbe za plačilo odškodnine v primeru razrešitve oz. odpoklica iz neutemeljenih razlogov. Ta spor glede odpoklica ni delovnopravni spor, ampak korporacijski spor, torej za ta spor ni pristojno delovno sodišče, ampak sodišče splošne pristojnosti, saj ne gre za prenehanje delovnega razmerja tožnika in posledično vtoževanje odpravnine, ampak gre v tem sporu le za ugotovitev utemeljenosti odpoklica in plačila odpravnine po 3. odst. 449. čl. ZGD.