TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizijam se delno ugodi ter se ob delni ugoditvi pritožbam vseh pravdnih strank izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Toženki sta dolžni nerazdelno plačati tožniku na roke njegovega pooblaščenca, odvetnika ...

1. za nepremoženjsko škodo 9.245.345,00 SIT v 15 dneh;

2. za premoženjsko škodo odškodninsko rento, in sicer

- 6.000,00 SIT mesečno za čas od 01.07.1992 do 30.06.1993,

- 25.124,75 SIT mesečno za čas od 01.07. do 31.12.1993,

- 24.185,00 SIT mesečno za čas od 01.01. do 02.05.1994,

- 32.287,50 SIT mesečno za čas od 03.05.1994 do 31.05.1996,

- 39.846,20 SIT mesečno za čas od 01.06. do 31.12.1996,

- 42.238,70 SIT mesečno za čas od 01.01. do 31.01.1997,

- 32.050,03 SIT mesečno za čas od 01.02. do 30.09.1997,

- 32.095,35 SIT mesečno za čas od 01.10.1997 do 31.05.1998,

- 34.106,10 SIT mesečno za čas od 01.06. do 30.09.1998 in

- 34.075,30 SIT mesečno od 01.10.1998 dalje, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle rentne obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 5. dne v mesecu v naprej;

3. stroške postopka prve stopnje 1.367.330,00 SIT v 15 dneh,

vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer za obveznosti iz 1. in 3. točke izreka od 21.09.1998 dalje, za obveznosti iz 2. točke izreka (rento) od dneva zapadlosti vsakega rentnega obroka dalje do dneva plačila, v 15 dneh.

Višji zahtevki tožnika se zavrnejo.

Tožnik je dolžan plačati toženkama stroške postopka prve stopnje, in sicer prvi toženki 788.212,00 SIT, drugi toženki pa 391.624,00 SIT, vse v 15 dneh.

Pravdne stranke nosijo same svoje stroške pritožbenega postopka."

V preostalem delu se revizije pravdnih strank zavrnejo.

Pravdne stranke nosijo same svoje stroške revizijskega postopka.

Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.