TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Kot organizator del (glavni izvajalec) je bila druga toženka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja del. Ob tem je treba glede na revizijske navedbe poudariti, da je bila v skladu s splošnim načelom prepovedi povzročanja škode dolžna poskrbeti za varno hojo vseh sodelujočih udeležencev pri delu na gradbišču - ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju so bili z njo (bodisi, da so bili pri njej v delovnem razmerju, bodisi da so zanjo delali na podlagi podjemne pogodbe ali pa da so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani).

Zmotno je revizijsko zavzemanje druge toženke za razbremenitev njene odškodninske odgovornosti na podlagi dejstva, da tožnik nikoli ni bil zaposlen pri njej in da je bil ves čas zaposlen pri prvi toženki.

Njenemu stališču, da je delavcu za škodo pri delu lahko (objektivno) odgovoren le njegov delodajalec, ni mogoče pritrditi. Na podlagi določbe takrat veljavnega 73. člena ZTPDR (enako sedaj veljavni 184. člen ZDR) je namreč delodajalec dolžan povrniti škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti tudi za obstoj delodajalčeve odgovornosti kumulativno izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost.