TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

 

Po presoji sodišča je tožnik, ko je sklenil z družbo A.A.A. dogovor, da mu le-ta nakaže v primeru uspeha v postopku vračila preveč plačanega DDV omenjeni znesek na njegov, torej tožnikov račun, sicer očitno na področju civilnega prava ustvaril podlago za vračilo DDV, ni pa takšna pogodba oziroma dogovor relevanten v smislu davčnega prava. Če bi družba A.A.A. uspela s svojo zahtevo za vračilo preveč plačanega DDV, ji noben davčni predpis ne nalaga obveznosti povrnitve tega zneska tožniku. Tožnikova korist torej v smislu davčnega prava ni oprta na noben zakon ali drug zakonit predpis, korist, ki bi eventualno izhajala iz postopka, v katerem sodeluje A.A.A., je tako le njegova in ne tožnikova. Za kakšne namene pa potem (v primeru uspeha seveda) A.A.A. porabi ta znesek, je pa že stvar njegovih poslovnih odločitev. Ker tožnik pravne koristi ni izkazal, je pravilno stališče tožene stranke, da je njegovo pritožbo zavrglo, saj je ni vložila upravičena oseba v smislu 246. člena ZUP.