TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se glede odločitve o obrestnem delu tožbenega zahtevka spremenita tako, da se izrek sodbe sodišča prve stopnje odslej glasi:

"Tožena stranka S. V.-R. je dolžna vrniti tožeči stranki M. P. gotovinsko posojilo v tolarski protivrednosti 4.300 DEM, 2.000 CHF in 25.000 ATS z obrestmi od 4.7.1992 dalje do dneva vrnitve posojila po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge za vsako od navedenih valut na vpogled, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Višji obrestni zahtevek se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 31.843,00 SIT z zakonitimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe."

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Za pravilno razsojo v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 1. in 4. odstavek 399. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pogodbeni stranki (posameznika) ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačujejo banke za hranilne vloge na vpogled (1. odstavek 399. člena ZOR). ZOR določa tudi sankcijo za kršitev navedene določbe. Če stranki dogovorita večje obresti od dovoljenih, velja največja obrestna mera dovoljenih obresti (4. odstavek 399. člena ZOR). Navedeni določbi sta kogentne narave.

S tem pa ZOR ne posega v veljavnost posojilne pogodbe glede glavnice. Če ni drugih razlogov za njeno neveljavnost, je posojilna pogodba glede glavnice veljavna v celoti, glede obrestne mere pa le do višine, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.