TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Postopek, ki je bil prekinjen dne 19.4.2006, se nadaljuje.

2. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I 99/00135 z dne 22.6.1999 ostane v veljavi za:

- glavnico 6355,11 EUR (1,522.937,40 SIT);

- zakonske zamudne obresti od zneska 7309,66 EUR (1,751.687,00 SIT) od 16.2.1999 dalje v skupni višini 5853,81 EUR (1,402.807,00 SIT);

- izvršilne stroške v višini 145,99 EUR (34.986,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 dalje v skupni višini 145,99 EUR.

V preostalem se tožbeni zahtevek zavrne."

2. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Toženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Tožeča stranka ni banka ali bančna organizacija in je zato tudi zanjo veljala prepoved obrestovanja obresti do vložitve zahtevka za njihovo plačilo, v tem primeru do vložitve predloga za izvršbo dne 16.2.1999 (400. in 279. člen ZOR). Upoštevati pa je tudi treba, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Zato je višje sodišče uporabilo določbo 376. člena OZ. Višje sodišče je upoštevalo, da glavnica ni 1,751.687,00 SIT, saj so v tem znesku tudi že upoštevane kapitalizirane obresti do dne 31.8.1998, ko je tožeča stranka opravila obračun dolga.