TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Smiselna uporaba ZTuj-1 v postopkih odločanja po ZMZ ne pomeni, da bi v vsakem primeru veljalo (ne glede na specifične okoliščine konkretnega primera), da mora prosilec izkazati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode. ZMZ takšne smiselne uporabe določb ZTuj-1 ne zahteva zaradi narave azilnih postopkov, saj je lahko okoliščina, da je oseba pobegnila iz izvorne države na nezakonit način in brez uradnih dokumentov, posledica resničnega preganjanja. Po drugi strani pa lahko okoliščina, da je oseba zapustila izvorno državo na zakonit način in z uradnimi dokumenti element, ki ne govori v prid verodostojnosti prosilca za azil. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi razlaga 2. odstavka 43. člena ZMZ, ki bi izhajala iz tega, da mora prosilec vedno izkazovati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode, brez objektivne in upravičene podlage diskriminirala verodostojne begunce v razmerju do tistih oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito iz razlogov, ki nimajo podlage v določilih Ženevske konvencije oziroma ZMZ. V obravnavani zadevi tožena stranka dvoma v zatrjevano istovetnost tožnika ni utemeljila z ničemer drugim kot z dejstvom, da ni predložil dokumenta iz 75. člena ZTuj-1. Z verodostojnostjo tožnika o tem, zakaj nima s seboj dokumenta v smislu 75. člena ZTuj-1, se tožena stranka sploh ni ukvarjala.

Izpodbijani akt je nezakonit, kar zadeva uporabo prostega preudarka glede odločitve, da se prosilcu omeji osebna svoboda v Centru za tujce in ne v Azilnem domu. Obrazložitev prostega preudarka za izvajanje izrečenega ukrepa je v izpodbijanem sklepu nezadostna in zato tudi nezakonita, ker tožena stranka ni navedla, zakaj je cilj predmetnega ukrepa možno uresničiti le v Centru za tujce, ne pa tudi v Azilnem domu. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča vprašanje, ali tožena stranka omejuje osebno svobodo v Azilnem domu ali v Centru za tujce, ni stvar avtonomne odločitve tožene stranke, ampak je lahko predmet sodnega preizkusa.