TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožne državne tožilke se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja zatajitve po 1. odst. 215. čl. KZ (točka III/1 izreka) s p r e m e n i tako, da se obdolženemu G. C. določena kazen zviša na 5 (pet) mesecev zapora; deloma pa se ugodi tudi pritožbi obdolženega G. C. in se sodba sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja prikrivanja po 2. v zvezi s 1. odst. 221. čl. KZ (točka III/2 izreka) ter glede odločbe o enotni kazni, r a z v e l j a v i in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; v ostalem pa se pritožbi okrožne državne tožilke in obdolženega G. C. zavrneta kot neutemeljeni ter v nespremenjenih delih p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.