1081. Pravilnik o plačilu za delo obsojencev
Na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o plačilu za delo obsojencev
(1)
Ta pravilnik podrobneje ureja plačilo za delo obsojenk in obsojencev (v nadaljnjem besedilu: obsojenec), določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).
(2)
Ta pravilnik določa količnike za določitev osnovnih plačil za delo, kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), način odmerjanja in obračunavanja plačila za delo, dodatke k plačilu, obračunavanje nadomestil in drugih prejemkov obsojencev ter nagrade mladoletnikov, ki prestajajo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik).
(1)
Ta pravilnik velja za obsojence, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, obsojence, ki delajo na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda (v nadaljnjem besedilu: hišno delo), in za obsojence, ki delajo pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: zunanji delodajalec).
(2)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za pripornike.
Obsojencem in mladoletnikom v skladu z 51. členom zakona ne pripada plačilo za dela, ki so potrebna, da se ohrani čistoča in red za normalno življenje v zavodu.
(1)
Obsojencu se odsotnost z dela zaradi odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa ter odsotnost z dela zaradi dejavnosti, ki so v skladu z 10. členom zakona opredeljene v osebnem načrtu obsojenca, štejejo kot neplačana odsotnost z dela.
(2)
Odsotnost iz prejšnjega odstavka se šteje v čas delovne obveznosti.
Mladoletniku, ki se mu v skladu s tretjim odstavkom 115. člena zakona skrajša čas, predviden za delo, se čas izobraževanja šteje v čas delovne obveznosti.
Če so obsojencu na podlagi 49. člena zakona priznane pravice iz študija ob delu, se čas njihovega koriščenja šteje v čas delovne obveznosti.
Obsojenka, ki je bila zaradi nosečnosti razporejena na drugo delovno mesto, ima pravico do plačila za delo, kot bi ga prejemala na prejšnjem delovnem mestu, razen če je plačilo na delovnem mestu, na katero je bila razporejena, ugodnejše.
(1)
Obsojenec ima v skladu s 85. členom zakona pravico pritožiti se zaradi kršitev svojih pravic ali drugih nepravilnosti po tem pravilniku.
(2)
Obsojenec vloži pritožbo v zavodu. Zavod pritožbo skupaj s poročilom pošlje Generalnemu uradu Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v osmih dneh od prejema pritožbe.
II. KRITERIJI IN MERILA ZA ODMERJANJE PLAČILA ZA DELO
(1)
Plačilo za delo obsojenca se odmerja in obračunava po rezultatih dela. Rezultati dela se merijo glede na kakovost in količino opravljenega dela oziroma po enoti proizvoda.
(2)
Za dela, ki jih ni mogoče meriti v skladu s prejšnjim odstavkom, in za dela pri zunanjih delodajalcih se plačilo odmerja in obračunava po urah dejansko opravljenega dela.
(1)
Plačilo za delo obsojenca je sestavljeno iz osnovnega plačila in dodatkov.
(2)
Osnovno plačilo se določi na podlagi števila dejansko opravljenih delovnih ur, osnove za izračun plačila za delo obsojencev in količnikov, določenih s tem pravilnikom.
(3)
Osnova za izračun plačila za delo obsojenca je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta pomožni delavec II, določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(4)
Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela.
|
Tarifna skupina
|
Količnik
|
|
najnižji
|
najvišji
|
|
I. enostavna dela
|
0,246
|
0,270
|
|
II. manj zahtevna dela
|
0,271
|
0,301
|
|
III. srednje zahtevna dela
|
0,302
|
0,336
|
|
IV. zahtevna dela
|
0,337
|
0,380
|
|
V. bolj zahtevna dela
|
0,381
|
0,454
|
|
VI. zelo zahtevna dela
|
0,455
|
0,516
|
|
VII. visoko zahtevna dela
|
0,517
|
0,613
|
|
VIII. najbolj zahtevna dela
|
0,614
|
0,736
|
|
IX. izjemno zahtevna dela
|
0,737
|
0,982
|
(6)
V sistematizaciji delovnih mest se določi količnik za posamezno delovno mesto.
(7)
Za delovna mesta pri zunanjih delodajalcih se glede na zahtevnost delovnega mesta, na katerem dela obsojenec, kot osnovni količnik določi aritmetično sredino med najnižjim in najvišjim količnikom v tarifni skupini.
(1)
Na podlagi tarifnih skupin iz prejšnjega člena se za potrebe obračuna plačila obsojenca ugotovi urna postavka tako, da se zmnožek količnika posamezne tarifne skupine in osnove za izračun plačila za delo obsojenca deli z mesečnim številom rednih delovnih ur (174 ur).
(2)
Za potrebe obračuna plačila za delo pri zunanjih delodajalcih se na podlagi tarifnih skupin ugotovi urna postavka tako, da se zmnožek aritmetične sredine med najvišjim in najnižjim količnikom posamezne tarifne skupine in osnova za izračun plače za delo obsojencev deli z mesečnim številom delovnih ur (174 ur).
Izračun plačila za delo iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika se izračuna na podlagi evidence dela tako, da se mesečno število opravljenih delovnih ur poveča ali zmanjša sorazmerno z rezultati dela in pomnoži s pripadajočo urno postavko iz prejšnjega člena.
(1)
Za dela, kjer se delo ne more meriti, se plačilo za delo izračuna tako, da se mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur pomnoži s pripadajočo urno postavko iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(2)
Za delo pri zunanjih delodajalcih se plačilo za delo izračuna tako, da se mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur pomnoži s pripadajočo urno postavko iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(1)
Za nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu se obsojencu plačilo za delo poveča oziroma zmanjša v odstotkih po naslednjih merilih in kriterijih:
| Uspeh/kriterij | Nadpovprečen | Povprečen | Podpovprečen |
| Obseg opravljenega dela | + 1 do + 20 | 0 | – 1 do – 10 |
| Kakovost opravljenega dela | + 1 do + 20 | 0 | – 1 do – 10 |
| Gospodarnost | + 1 do + 10 | 0 | – 1 do – 5 |
| Delovna disciplina | + 1 do + 10 | 0 | – 1 do – 5 |
(2)
Plačilo za nadpovprečen uspeh pri delu se lahko poveča za največ 60 odstotkov, za podpovprečen uspeh pri delu pa zmanjša za največ 30 odstotkov osnovnega plačila iz 10. člena tega pravilnika.
(3)
Oceno mesečnega uspeha pri delu pripravi inštruktor.