Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal |...

3938. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

Na podlagi petega odstavka 150. člena, dvanajstega odstavka 151. člena ter za izvrševanje 7., 8. in 11. točke drugega odstavka 116. člena in drugega odstavka 125. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) minister za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu stanja tal

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25) za obratovalni monitoring stanja tal na območju izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring stanja tal) določa obseg, merila za izbiro vzorčnih mest in parametrov, metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: program) in poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal (v nadaljnjem besedilu: poročilo) ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja tal.

(2)

Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja tal iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja tal, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave ali dejavnosti iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, če je to določeno s posebnim predpisom.

(3)

Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na izdelavo posnetka ničelnega stanja tal, uporablja tudi za izdelavo:

-

ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in

-

analize tal iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

(4)

Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal, uporablja tudi za izdelavo:

-

ocene kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine in ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,

-

strokovne ocene iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

antropogena tla so tla, ki imajo zaradi človekovega delovanja:

-

spremenjeno zgradbo oziroma fizikalne in kemijske lastnosti zaradi vplivov rabe tal ali nasipavanja zemeljskih izkopov in umetno pripravljene zemljine, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali zaradi izvajanja dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje tal, ali

-

so nastala z uporabo polnila pri gradnji objektov, določenega v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za utrjene za vodo prepustne in nepokrite površine;

2.

enota vzorca tal je del tal, ki se pri vzorčenju tal odvzame z opremo za jemanje vzorcev iz posamezne globine tal na posameznem odvzemnem mestu za pripravo vzorca tal;

3.

homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kakor so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ostanki ali živali, in antropogene primesi, kakor so delci gradbenih odpadkov in podobno;

4.

horizont tal je plast v profilu tal, ki je v glavnem vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti tal se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (na primer po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);

5.

izhodiščno poročilo je poročilo iz predpisa, ki določa vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije;

6.

izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja tal in ima pooblastilo iz 18. člena tega pravilnika;

7.

laboratorijski suhi vzorec tal je zračno suhi vzorec tal po opravljeni homogenizaciji vzorca tal, sušenja, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti 2 mm ter se uporabi za analizo v laboratoriju. Za parametre, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, se vzorec tal dodatno zmelje do zahtevane velikosti;

8.

laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljeni homogenizaciji vzorca tal in se uporabi za analizo parametrov, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;

9.

matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla;

10.

meja določljivosti je najnižja vsebnost parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo natančnosti;

11.

meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se lahko z določeno verjetnostjo zazna z navedeno analizno metodo;

12.

merilna negotovost je nenegativni parameter, ki označuje raztros vrednosti veličine, ki so na podlagi uporabljenih podatkov pripisane merjencu;

13.

območje naprave so zemljiške parcele, kjer je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

14.

odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal v različnih globinah tal na vzorčnem mestu;

15.

osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: suha snov, pH, delež organske snovi, celotni dušik, rastlinam dostopna fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;

16.

posnetek ničelnega stanja tal je:

-

posnetek stanja tal na območju, na katerem še ni naprave ali se še ni izvajala dejavnost oziroma na katerem deluje ali je delovala naprava ali se izvaja ali se je izvajala dejavnost, in je izhodišče za spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca,

-

posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-

posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

17.

priprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo vzorca tal;

18.

profil tal je talni profil, ki je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja tal;

19.

rezervni vzorec tal je vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji vzorca tal, namenjen za preveritev morebitnih nejasnosti pri meritvah ali za razlago analitskega rezultata osnovnih pedoloških parametrov ali zadevnih nevarnih snovi ali posameznih nevarnih snovi;

20.

sloj tal je plast tal, ki nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali izrazitega delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje in podobno). Izraz sloj tal se uporablja tudi, kadar se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj tal lahko zajema več horizontov tal;

21.

vzorčno mesto je prostorsko določeno območje tal, kjer se odvzemajo vzorci tal za posnetek ničelnega stanja tal ali za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal;

22.

vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot vzorcev tal, odvzetih na odvzemnih mestih vzorčnega mesta, in homogeniziran tako, da odraža povprečne kemijske, fizikalne in morfološke lastnosti celotnega vzorčnega mesta na določeni globini tal ter s tem zagotavlja reprezentativnost vzorčnega mesta;

23.

zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije;

24.

zavezanec je:

-

povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, zagotavljati obratovalni monitoring stanja tal,

-

upravljavec naprave iz drugega odstavka prejšnjega člena,

-

oseba, ki izvaja vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-

oseba, ki izvaja vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

25.

zračno suhi vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C do konstantne mase vzorca tal.

II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA TAL

4. člen

(obseg obratovalnega monitoringa stanja tal)

Obratovalni monitoring stanja tal obsega:

1.

vzorčenje tal na vzorčnih mestih in zapis o vzorčenju tal na vsakem vzorčnem mestu,

2.

shranjevanje in prevoz vzorcev tal,

3.

prevzem vzorcev tal v laboratoriju,

4.

pripravo vzorcev tal v laboratoriju,

5.

merjenje in analizo parametrov odvzetih vzorcev tal,

6.

vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja tal, in

7.

izdelavo poročila iz 14. člena tega pravilnika.

5. člen

(določitev vzorčnih mest)

(1)

Vzorčna mesta se določijo tako, da:

-

omogočajo zaznavo in spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca ter

-

se zagotovijo podatki o lastnostih tal in vsebnostih onesnaževal v tleh v skladu z zahtevami iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Vzorčna mesta se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika. Določijo se tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v tleh na najmanj enem vzorčnem mestu na območju naprave.

(3)

Poleg vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se za obratovalni monitoring stanja tal izberejo tudi dodatna vzorčna mesta, če iz poročila iz 14. člena tega pravilnika izhaja, da na podlagi vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatna vzorčna mesta predlaga in strokovno obrazloži izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: izvajalec monitoringa) v poročilu iz 14. člena tega pravilnika na podlagi strokovne presoje z upoštevanjem zahtev iz Priloge 1 tega pravilnika.

(4)

Vzorčno mesto ali več dodatnih vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se določi ali določijo s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz predpisa, ki določa vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(5)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se vzorčna mesta na območju naprave iz prvega ali drugega odstavka 2. člena tega pravilnika ne določijo, če vzorčenje tal za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal tehnično ni izvedljivo, ker so tla na celotnem območju naprave pozidana, asfaltirana ali drugače utrjena z nepropustnimi materiali.

6. člen

(ureditev vzorčnega mesta)

(1)

Zavezanec zagotovi, da se meritve na predlaganih vzorčnih mestih izvajajo merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca monitoringa, in sicer tako, da je:

-

vzorčno mesto dostopno,

-

vzorčno mesto očiščeno (na primer odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala),

-

vzorčno mesto zavarovano pred posegi ali spremembami tal in

-

površina tal vzorčnega mesta najmanj 8 m2 in največ 100 m2.

(2)

Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je lahko površina vzorčnega mesta zaradi različnih ovir na območju naprave, kakor so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, tudi manjša.

(3)

Zavezanec mora na vzorčnih mestih preprečiti kakršno koli premeščanje ali poseganje v globino ali na površino tal, razen če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s tem pravilnikom.

(4)

Zavezanec ob koncu vsakega obdobja vzorčenja in meritev parametrov v tleh iz 9. člena tega pravilnika zagotovi preveritev ustreznosti vsakega vzorčnega mesta.

(5)

Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena zavezanec za izdelavo posnetka ničelnega stanja za oceno kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali za analizo tal iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, zagotovi, da je na vzorčnem mestu:

-

površina tal za predvideni vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine oziroma komposta ali digestata manjša ali enaka 5 ha in

-

raba tal ostala enaka.

7. člen

(parametri obratovalnega monitoringa stanja tal)

(1)

Parametri obratovalnega monitoringa stanja tal se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika.

(2)

Obratovalni monitoring stanja tal iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, z upoštevanjem možnosti onesnaženja tal na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(3)

Obratovalni monitoring stanja tal iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz Priloge 2 tega pravilnika in posameznih nevarnih snovi, ki so povezane z dejavnostjo teh naprav ter lahko vplivajo na zdravje ljudi in okolje.

(4)

V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja tal določi tudi kateri koli drug parameter, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode, izdelanega v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, izhaja, da so vsebnosti katerega koli parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, večje od standardov kakovosti za ta parameter.

(5)

V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja tal lahko določi tudi kateri koli drug parameter, če to izhaja iz programa iz 17. člena tega pravilnika.

III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV

8. člen

(način in globina vzorčenja)

(1)

Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 in največ 25 odvzemnih mest. Odvzemna mesta se na posameznem vzorčnem mestu razporedijo čim bolj enakomerno. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote vzorca tal v vsaki globini tal v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Globine vzorčenja tal na vzorčnih mestih se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika.

(3)

Poleg globin vzorčenja tal iz prejšnjega odstavka se za obratovalni monitoring stanja tal izberejo tudi dodatne globine vzorčenja tal, če iz poročila iz 14. člena tega pravilnika izhaja, da na podlagi globin vzorčenja tal iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatne globine vzorčenja predlaga izvajalec monitoringa na podlagi strokovne presoje in z upoštevanjem zahtev iz Priloge 1 tega pravilnika.

Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

Časovnica