Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o preživninskem varstvu kmetov
Razglaša se zakon o preživninskem varstvu kmetov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1978, na seji Zbora občin dne 25. decembra 1978 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 25. decembra 1978.
Ljubljana, dne 25. decembra 1978
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o preživninskem varstvu kmetov
S tem zakonom se urejajo pogoji in postopek za pridobitev pravice kmetov do preživninskega varstva, če oddajo svoja zemljišča družbeni pravni osebi.
(1)
Za oddajo zemljišča po prejšnjem členu se šteje odpoved lastninske pravice v korist družbene pravne osebe ali izjava lastnika kmetijskega zemljišča, da bo po njegovi smrti to zemljišče prešlo v družbeno lastnino, če to zemljišče ob sklenitvi pogodbe odda v rabo družbeni pravni osebi.
(2)
Kmet, ki namerava oddati zemljišče po prejšnjem odstavku, mora o tem obvestiti kmetijsko zemljiško skupnost.
(1)
Kmet, ki odda svoje zemljišče družbeni pravni osebi po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ima pravico do mesečnega denarnega prejemka (v nadaljnjem besedilu: preživnina).
(2)
Pravica do preživnine iz prejšnjega odstavka ne vpliva na pravico upravičenca do prejemkov po drugih predpisih.
(2)
Na komasacijskih in melioracijskih območjih, na območjih, kjer se oblikujejo obdelovalni kompleksi kmetijskih organizacij združenega dela in organizacij združenih kmetov, si upravičenec ne more zadržati več kot 0,5 hektarja kmetijskega zemljišča, če je družbeno pravna oseba za zemljišče na takšnem območju v celoti zainteresirana.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV PREŽIVNINE
(1)
Upravičenec pridobi pravico do preživnine:
-
če odda družbeni pravni osebi najmanj 2 hektarja kmetijskega zemljišča oziroma najmanj 3 hektarje gozda za kmetijske, gozdarske ali gradbene namene ali manjšo površino kmetijskih zemljišč oziroma gozda, če je njihova vrednost v času prodaje tolikšna, da preživnina, izračunana po tem zakonu, ne bo manjša od 50% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta;
-
če je star najmanj 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), ali ne glede na starost, če je po predpisih o invalidskem zavarovanju ugotovljena njegova nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost;
-
če se z oddajo zemljišča strinja njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, ter tisti, ki so po splošnih predpisih o dedovanju njegovi nujni dediči in ki so kmetje po predpisih o kmetijskih zemljiščih, razen če so za navedene osebe ob sklenitvi pogodbe iz 17. člena tega zakona v nepravdnem postopku na predlog upravičenca oziroma pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovljeni razlogi za dedno nevrednost po predpisih o dedovanju;
-
če predloži sporazum, sklenjen s svojim zakoncem, oziroma osebo, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, o načinu razpolaganja s preživnino.
(2)
Listine iz 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka morajo biti sestavljene pri pristojnem sodišču v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju.
Kmetijska zemljiška skupnost, ki prejme obvestilo kmeta iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, je dolžna poskrbeti za prevzem ponudenih kmetijskih zemljišč oziroma gozdov. Če nobena druga družbena pravna oseba ni zainteresirana za prevzem ponudenih kmetijskih zemljišč, jih prevzame kmetijska zemljiška skupnost, gozdove pa prevzame gozdnogospodarska organizacija združenega dela, ki gospodari z gozdovi na tem območju.
Družbena pravna oseba plača za pridobljeno zemljišče kupnino v višini, ki ustreza tržni vrednosti zemljišča v času sklepanja pogodbe na poseben račun iz 14. člena tega zakona.