Državnotožilski red

258. Državnotožilski red

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) izdaja minister za pravosodje po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca in Državnotožilskega sveta z dne 12. 12. 2011

PRVI DEL

TEMELJNE DOLOČBE

Prvo poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen predpisa)

(1)

Državnotožilski red (v nadaljnjem besedilu: DTR) določa pravila za opravljanje zadev državnotožilske uprave, drugo poslovanje državnih tožilstev in izvrševanje pristojnosti državnih tožilcev ter državnih tožilstev v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo.

(2)

Z izvajanjem določb DTR se zagotavljajo pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva.

2. člen

(uporaba predpisa)

(1)

Določbe DTR se uporabljajo za poslovanje pri državnih tožilstvih, ne glede na to, ali se njihove pristojnosti izvajajo na ozemlju Republike Slovenije ali v zadevah mednarodnega državnotožilskega sodelovanja.

(2)

Za področje poslovanja državnih tožilstev, ki je urejeno s posebnimi predpisi, se DTR uporablja v primerih, ki s temi predpisi niso posebej urejeni.

(3)

V DTR uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen

(izvajanje predpisa)

(1)

Za izvajanje DTR skrbijo vodje državnih tožilstev, generalni direktor in direktorji, ki lahko za potrebe izvajanja izdajajo odredbe na njegovi podlagi.

(2)

Izvajanje DTR na državnih tožilstvih nadzoruje generalni državni tožilec v okviru nadzora državnotožilske uprave in minister, pristojen za pravosodje, (v nadaljevanju: minister) v okviru pravosodnega nadzora.

4. člen

(smiselna uporaba)

Določbe DTR, ki se nanašajo na obrazce, žige, štampiljke, podpisovanje, dokumentarno gradivo in druge dokumente, številčenje, spise v vpisnikih in pravila pisarniškega poslovanja, se smiselno uporabljajo tudi za dokumente, ki se pošiljajo z uporabo naprav za prenos besedila, elektronske pošte ali drugih sredstev telekomunikacijske in informacijske tehnologije, pri katerih se namesto papirja uporablja nosilec podatkov, ki omogoča ustrezno pregledovanje in hrambo.

5. člen

(varovanje ugleda državnega tožilstva)

(1)

Državni tožilec se mora vselej vesti tako, da varuje samostojnost, ugled in dostojanstvo svoje službe. Pri opravljanju državnotožilske službe ali zunaj nje mora spoštovati Kodeks državnotožilske etike

(2)

Državnotožilsko osebje se mora vselej vesti tako, da varuje ugled državnega tožilstva.

6. člen

(stiki z organi in drugimi osebami)

(1)

Državno tožilstvo glede zadev, ki so skupnega pomena za vsa državna tožilstva, v stikih z državnimi in drugimi pristojnimi organi ter drugimi osebami predstavlja generalni državni tožilec.

(2)

Vodje okrožnih državnih tožilstev in vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: Posebni oddelek) so dolžni o vseh predlogih za sodelovanje, ki ne sodijo v okvir redne pristojnosti, obvestiti generalnega državnega tožilca.

(3)

Generalni državni tožilec lahko glede na naravo in pomen predloga za sodelovanje s pristojnimi organi pooblasti posameznega vrhovnega državnega tožilca ali vodjo okrožnega državnega tožilstva in pri tem določi obseg pristojnosti in način sodelovanja ter obveščanje.

(4)

Vodje okrožnih državnih tožilstev in vodja Posebnega oddelka so dolžni obvestiti generalnega državnega tožilca o vseh poročilih in podatkih, ki so jih izven okvira redne pristojnosti posredovali drugim organom in osebam o reševanju posamezne zadeve ali vrste zadev.

7. člen

(uveljavljanje disciplinske odgovornosti)

(1)

Državni tožilec je disciplinsko odgovoren za kršitve državnotožilskih dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo.

(2)

Državnotožilsko osebje je disciplinsko odgovorno za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, do ureditve s kolektivno pogodbo.

(3)

Glede disciplinskega postopka, disciplinskih organov, in drugih vprašanj, ki so povezana z disciplinsko odgovornostjo, se za državnotožilsko osebje uporabljajo predpisi, ki urejajo disciplinski postopek zoper javne uslužbence za disciplinske kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.

8. člen

(ogroženost državnih tožilcev ali državnotožilskega osebja)

(1)

Če sta ogrožena življenje ali osebna varnost državnega tožilca vodja državnega tožilstva takoj obvesti generalnega državnega tožilca z navedbo razlogov in okoliščin ogroženosti.

(2)

Generalni državni tožilec o ogroženosti takoj obvesti generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju oseb, prostorov in okoliša po določbah predpisov o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov.

Drugo poglavje

OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA

9. člen

(dolžnost obveščanja)

(1)

O zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, ali o zahtevnih pravnih vprašanjih, ki so pomembna za državnotožilsko in sodno prakso, mora državni tožilec nemudoma obvestiti vodjo državnega tožilstva, ta pa v obliki operativnega poročila Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo). Na enak način poteka tudi redno obveščanje o stanju in reševanju teh zadev, z navedbo izvršenih in načrtovanih ukrepov.

(2)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega povzetek naznanitve kaznivega dejanja, kazenske ovadbe ali poročila pristojnega organa, osnovne podatke o osumljencih in drugih udeležencih, ter izvršenih in načrtovanih dejanjih državnega tožilca, ki obravnava zadevo. Obvestilo se posreduje pisno, v nujnih primerih pa se posreduje predhodno ustno poročilo.

(3)

Generalni državni tožilec lahko za izvrševanje svojih pristojnosti zahteva, da mu državni tožilci preko vodje državnega tožilstva pošiljajo podatke in informacije o posameznih zadevah ali o določenih vrstah zadev.

10. člen

(državnotožilsko glasilo in izdaja strokovne literature)

(1)

Za obveščanje državnih tožilstev Vrhovno državno tožilstvo izdaja notranje glasilo Tožilska obvestila.

(2)

Tožilska obvestila se izdajo najmanj dvakrat letno v elektronski obliki. Objavijo se na intranetu državnega tožilstva ter posredujejo Ministrstvu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)

V Tožilskih obvestilih se objavijo:

-

politika pregona, njene spremembe in dopolnitve;

-

poročila o pomembnejših kazenskih zadevah;

-

splošna navodila, načelna stališča in pravna mnenja Vrhovnega državnega tožilstva;

-

gradiva, za katera Državnotožilski svet odloči, da se objavijo v Tožilskih obvestilih;

-

odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, pomembne za delo državnih tožilcev;

-

strokovni prispevki, pomembni za prakso državnih tožilcev;

-

informacije o predlogih zakonov in podzakonskih aktov, ki so povezani z delom državnih tožilcev in poslovanjem državnih tožilstev;

-

načelna mnenja Komisije za etiko in integriteto glede vrste kršitev Kodeksa državnotožilske etike;

-

druga sporočila in obvestila.

(4)

Glasilo Tožilska obvestila ureja uredniški odbor, ki ga imenuje generalni državni tožilec.

(5)

O izdaji strokovne literature odloča generalni državni tožilec, ki v posameznem primeru določi uredniški odbor.

11. člen

(zagotavljanje javnosti)

(1)

Državno tožilstvo zagotavlja javnost svojega delovanja prek medijev s posredovanjem informacij o vprašanjih z delovnega področja državnega tožilstva.

(2)

Državno tožilstvo mora pri obveščanju javnosti medijem zagotavljati enake možnosti informiranja. Glede na naravo in pomen zadeve lahko sporočila in podatke, ki so pisno posredovani posameznim medijem, državno tožilstvo objavi v obliki, ki je dostopna drugim medijem in javnosti.

12. člen

(obveščanje javnosti)

(1)

Obveščanje javnosti usklajuje in nadzoruje generalni državni tožilec ali z letnim razporedom določen drug vrhovni državni tožilec, strokovno podporo pa zagotavlja urad generalnega državnega tožilca.

(2)

V okviru obveščanja državno tožilstvo skladno z zakoni, ki urejajo državno tožilstvo, medije, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov in tajnost podatkov, daje sporočila ali podatke medijem ter omogoča urednikom, novinarjem in drugim avtorjem programskih prispevkov dostop do informacij za objavo prek medijev.

(3)

Generalni državni tožilec lahko za izvrševanje posameznih strokovnih oziroma tehničnih opravil pri obveščanju javnosti z odredbo pooblasti posameznega državnega tožilca, strokovnega sodelavca ali drugega javnega uslužbenca na Vrhovnem državnem tožilstvu.

13. člen

(pobude in predlogi za obveščanje javnosti)

(1)

Generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec lahko na lastno pobudo ali na predlog vodje državnega tožilstva poda izjavo za javnost o delu državnih tožilcev ali o stanju posamezne zadeve v obsegu in na način, kot je določen v zakonu, ki ureja državno tožilstvo.

(2)

Pobude medijev za podajo informacije iz prejšnjega odstavka se posredujejo uradu generalnega državnega tožilca, pobudo za obveščanje o stanju in reševanju posameznih zadev pa lahko tudi neposredno vodjem okrožnih državnih tožilstev.

(3)

Poleg primerov iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec obvešča javnost tudi o stanju kriminalitete ter o drugi splošni problematiki s področja pregona kaznivih dejanj ter civilnopravnega in upravnega področja v okviru pristojnosti državnega tožilstva.

14. člen

(samostojno podajanje informacij)

(1)

Državni tožilec, ki je na javnem procesnem dejanju ali pri drugih javnih oblikah državnotožilskega dela opravljal državnotožilsko službo, lahko samostojno podaja informacije medijem o posameznih izvršenih oziroma načrtovanih dejanjih, če vodja državnega tožilstva za posamezno zadevo ne odredi drugače.

(2)

Vodje okrožnih državnih tožilstev lahko na zahtevo medijev le-tem samostojno posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo obravnavajo in o stanju ter reševanju zadeve. Obvestilo o prejeti zadevi se praviloma nanaša le na navedbo kaznivega dejanja in na sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih.

(3)

O obveščanju javnosti v zadevah posebnega pomena se mora vodja državnega tožilstva predhodno posvetovati z generalnim državnim tožilcem oziroma drugim vrhovnim državnim tožilcem, ki je pooblaščen za usklajevanje obveščanja javnosti.

(4)

O obveščanju javnosti iz drugega odstavka tega člena vodje okrožnih državnih tožilstev pisno obvestijo urad generalnega državnega tožilca.

15. člen

(način in obseg obveščanja)

(1)

O zadevah, ki so pri državnem tožilstvu v reševanju, se informacije dajejo pisno. V zadevah, ki so širšega javnega pomena ali imajo posebno odmevnost, se novinarje, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico ali na drug ustrezen način, obvešča na tiskovnih konferencah.

(2)

Pisno obvestilo državnega tožilstva iz prejšnjega odstavka se medijem pošlje praviloma preko Slovenske tiskovne agencije ali neposredno tistim medijem, ki so zahtevali informacijo oziroma, ki pokrivajo območje, kateremu je obvestilo namenjeno. Obvestilo se lahko objavi tudi na spletnih straneh državnega tožilstva.

(3)

Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank in drugih udeležencev v postopku, ugled in samostojnost državnega tožilca in državnega tožilstva, ter da ne škoduje interesom postopka.

(4)

Vodje okrožnih državnih tožilstev o posredovanih informacijah iz prvega odstavka tega člena obvestijo urad generalnega državnega tožilca.

16. člen

(spremljanje medijev)

(1)

Za spremljanje medijev skrbi urad vodje državnega tožilstva, ki lahko uporablja storitev klipinga.

(2)

Če se ob spremljanju poročanja medijev ugotovi, da objavljene informacije niso v skladu z danimi obvestili ali da neobjektivno oziroma neresnično prikazujejo poslovanje državnega tožilstva ali delo državnega tožilca ali v drugih primerih, določenih z zakonom, vodja državnega tožilstva po svoji oceni ter glede na okoliščine poskrbi, da se objava v medijih popravi in o tem obvesti urad generalnega državnega tožilca.

(3)

V vseh zapisih o obvestilih, danih medijem, o tiskovnih konferencah ter drugih oblikah obveščanja javnosti mora biti označena povezava do vsebine posredovanih informacij v informacijskem sistemu ter do posredovanih gradiv z navedbo opravilne številke spisa.

17. člen

(katalog informacij javnega značaja)

Dostop do informacij javnega značaja se zagotavlja z objavo skupnega kataloga informacij javnega značaja vseh državnih tožilstev na skupni spletni strani državnih tožilstev.

18. člen

(obveščanje ministrstva za izvrševanje zakonskih pristojnosti)

(1)

Za izvrševanje zakonskih pristojnosti ministrstva mu državna tožilstva poročajo na način, ki omogoča pravočasno in ustrezno izvrševanje njegovih pristojnosti.

(2)

Posredovanje poročil in podatkov se izvršuje v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja državno tožilstvo. Izvaja se praviloma pisno, v nujnih primerih pa lahko tudi ustno. Poročila in podatke, ki so posredovani ustno, mora državno tožilstvo naknadno posredovati pisno, o tem sestaviti uradni zaznamek in ga vložiti v »Tu« spis ter po potrebi tudi v drug ustrezen spis ali vpisnik.

19. člen

(obveščanje ministrstva o nadzorstvenih pritožbah in rokovnih predlogih)

(1)

Državna tožilstva obveščajo ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, o vseh vloženih nadzorstvenih pritožbah, ki jih obravnavajo glede poslovanja državnega tožilstva, na način in v obsegu ki omogoča izpolnjevanje obveznosti ministrstva glede osebne evidence državnih tožilcev, zlasti z navedbo osebnega imena in naziva nosilca zadeve.

(2)

Državna tožilstva obveščajo ministrstvo v skladu z zakonom iz prejšnjega odstavka o vseh nadzorstvenih pritožbah in rokovnih predlogih, ki so jih državni tožilci vložili v postopkih pred sodišči Republike Slovenije na način in v obsegu ki omogoča izpolnjevanje obveznosti ministrstva glede osebne evidence državnih tožilcev, zlasti z navedbo osebnega imena in naziva nosilca zadeve.

Tretje poglavje

POSLOVANJE S STRANKAMI IN DRUGIMI OSEBAMI

20. člen

(poslovanje s strankami)

(1)

Državni tožilci poslujejo z oškodovanci, ovaditelji, strankami in drugimi udeleženci postopka v okviru svojih pristojnosti pri procesnih dejanjih pred pristojnimi organi ter na državnem tožilstvu.

(2)

Državni tožilec ali po njegovi odredbi strokovni sodelavec mora zagotoviti, da se vsako poslovanje državnega tožilca iz prejšnjega odstavka zabeleži v spisu zadeve, razen če je tako poslovanje državnega tožilca zabeleženo v drugem dokumentu pristojnega organa.

21. člen

(poslovni čas in uradne ure)

(1)

Poslovni čas državnih tožilstev je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure.

(2)

Uradne ure za stranke so na državnih tožilstvih v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa od 9. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Razpored uradnih ur mora biti objavljen na vidnem mestu pri vhodu v državno tožilstvo.

(3)

V okviru delovnega časa določi vodja državnega tožilstva čas polurnega odmora v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in upoštevaje vezanost državnotožilskega osebja na uradne ure, glavne obravnave in naroke.

(4)

Za nujne zadeve, za že začete obravnave, naroke oziroma oglede, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka in za zadeve, ki se v skladu z določbami Sodnega reda lahko vodijo tudi pred ali po izteku poslovnega časa, mora vodja državnega tožilstva v primeru, če tako okoliščino lahko predvidi ali je o njej obveščen, zagotoviti, da se praviloma opravijo oziroma dokončajo z razporeditvijo rednega obsega delovnega časa posameznih državnih tožilcev.

(5)

V zadevah iz prejšnjega odstavka je državni tožilec dolžan zagotoviti prisotnost oziroma nadaljevati z delom tudi po izteku poslovnega časa. Če to ni možno, je dolžan takoj obvestiti vodjo državnega tožilstva oziroma dežurnega državnega tožilca in nadaljevati z delom do prejema ustrezne odredbe.

(6)

Vodja državnega tožilstva lahko zaradi nemotenega opravljanja dela državnega tožilstva določi posameznemu javnemu uslužbencu državnega tožilstva poseben razpored delovnega časa.

(7)

Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas vseh državnih tožilstev od 8. do 13. ure, uradne ure pa so od 9. do 12. ure.

22. člen

(izraba letnega dopusta)

(1)

Državni tožilec in državnotožilsko osebje morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času poletnega poslovanja sodišč.

(2)

Čas izrabe pretežnega dela letnih dopustov se opredeli z okvirnim razporedom letnega dopusta, ki ga vodja državnega tožilstva izda najkasneje do 15. aprila za tekoče leto.

23. člen

(dostopnost)

(1)

Stranke, njihovi pooblaščenci in druge upravičene osebe imajo v okviru splošnih določil o poslovnem času dostop do pisarn državnega tožilstva, v katerih se sprejemajo vloge in dajejo obvestila, praviloma samo med uradnimi urami.

(2)

V nujnih primerih morajo državni tožilec, strokovni sodelavec ali vpisničar v okviru poslovnega časa državnega tožilstva osebam iz prejšnjega odstavka podatke o stanju zadeve zagotoviti tudi izven uradnih ur.

(3)

Državni tožilci in strokovni sodelavci, ki jih vodja državnega tožilstva določi za poslovanje z osebami iz prvega odstavka, so med uradnimi urami dolžni sprejemati na zapisnik ovadbe, nadzorstvene pritožbe in druge predloge.

24. člen

(posredovanje podatkov in vpogled v spise)

(1)

Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, upravičenim osebam daje vpisničar z dovoljenjem pristojnega državnega tožilca, v njegovi odsotnosti pa z dovoljenjem vodje državnega tožilstva ali osebe, ki jo za to pooblasti. Po telefonu lahko daje le obvestila, ki so nujna za uspešno izvedbo načrtovanega procesnega dejanja. Pred posredovanjem obvestila se na primeren način preveri istovetnost stranke, pooblaščenca oziroma druge osebe.

(2)

Podatke ovadeni osebi o tem, da je zoper njo vložena ovadba, o očitanem kaznivem dejanju in o fazi postopka pred državnim tožilstvom daje pristojni državni tožilec, v njegovi odsotnosti pa vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec.

(3)

Osebe, ki izkažejo zakonit interes, imajo na obrazloženo pisno zahtevo pravico do vpogleda v spis ali drugo dokumentacijo ter do kopiranja, prepisa ali izpisa v obsegu, ki ga določi pristojni državni tožilec, v njegovi odsotnosti pa vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec v skladu z zakoni, ki urejajo državno tožilstvo in medije. Podatki o naslovu ali prebivališču oškodovanca se v spisu ali drugi dokumentaciji prikrijejo, če so za to izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

(4)

O posredovanju podatkov in vpogledu v spise ali drugo dokumentacijo ter dovoljenih kopiranjih, prepisih ali izpisih se v spis vloži uradni zaznamek z navedbo pravne podlage za posredovanje, navedbo osebe, kateri so bili podatki posredovani oziroma je bil dovoljen vpogled, kopiranje, prepis ali izpis, navedbo posredovanih podatkov, datum zaznamka in podpis pristojne osebe državnega tožilstva.

(5)

Osebe iz tretjega odstavka tega člena nimajo pravice do vpogleda v interni opomnik in v izločena obvestila.

25. člen

(sprejemanje strank)

(1)

Državni tožilci oškodovance, ovaditelje, stranke in druge udeležence k procesnim dejanjem, za katere so pristojni, vabijo pisno. Izjemoma, če gre za nujne zadeve ali nepričakovane dogodke, lahko vabilo ali preklic vabila sporočijo ustno. O takem sporočilu se v spis vloži uradni zaznamek z navedbo vsebine sporočila.

(2)

Državni tožilec samostojno odloča, če in kdaj bo sprejel nevabljene osebe iz prejšnjega odstavka ali tiste, ki zatrjujejo zakonit interes za podajo izjave na državnem tožilstvu.

26. člen

(prepoved izražanja osebnega mnenja o pravilnosti odločitev)

Državni tožilci in državnotožilsko osebje pri stikih s fizičnimi in pravnimi osebami in pri obvestilih ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanj, o katerih dajejo obvestilo, in tudi ne dajati izjav o verjetnem izidu posamezne zadeve oziroma o predvidenih ali načrtovanih ukrepih.

27. člen

(uporaba jezika pripadnikov narodnih skupnosti)

Pripadnikom narodnih skupnosti na območjih, ki so z Ustavo Republike Slovenije, zakoni in drugimi predpisi opredeljena kot narodnostno mešana območja, ki v postopku uporabljajo svoj jezik, se v tem jeziku vročajo dokumenti in opravljajo vsa pravna dejanja v okviru poslovanja državnega tožilstva.

Četrto poglavje

PROSTORI IN OPREMA

28. člen

(hišni red)

(1)

S hišnim redom se določi zlasti način uporabe delovnih in drugih prostorov državnega tožilstva, čas zadrževanja zaposlenih v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev, uporabo pripadajočega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov. Način uporabe delovnih in drugih prostorov državnih tožilstev vključuje tudi dodelitev, razdelitev, odvzem in omejitev uporabe določenih prostorov med posameznimi državnimi tožilstvi in drugimi državnimi organi.

(2)

Hišni red izda vodja državnega tožilstva.

29. člen

(označba prostorov in opreme državnega tožilstva)

(1)

Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno tožilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim naziv državnega tožilstva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.

(2)

Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v kateri delajo državni tožilci mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom državnega tožilca ter označbo »državni tožilec – državna tožilka«. Na vhodnih vratih prostora, v katerem dela vodja državnega tožilstva ali organizacijske enote, mora biti na ploščici tudi označba »vodja državnega tožilstva« oziroma organizacijske enote.

(3)

Ustrezno se označijo tudi prostori državnotožilskega osebja.

(4)

Na vhodnih vratih morajo biti pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih, kot so zlasti vložišče, urad predstojnika, pisarna oddelka.

(5)

Na vseh vhodnih vratih je številka prostora.

30. člen

(napisi na dvojezičnih območjih)

Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

31. člen

(grb in zastava)

(1)

V prostoru, v katerem dela vodja državnega tožilstva, mora biti na vidnem mestu grb Republike Slovenije.

(2)

V drugih prostorih, v katerih se redno posluje s strankami, mora biti na vidnem mestu mala zastavica Republike Slovenije.

32. člen

(obrazci)

(1)

Za izdelavo državnotožilskih aktov ter za posamezne dokumente in listine, določene z DTR ali drugimi predpisi, uporabljajo državna tožilstva obrazce.

(2)

Obrazci so sestavni del informacijskega sistema za podporo delovanju državnega tožilstva.

(3)

Za posamezna pisarniška opravila, ki se opravljajo z uporabo informacijskega sistema, mora biti v obrazcu omogočen izpis vseh podatkov, ki jih je iz informacijskega sistema možno zajeti v obrazec.

(4)

Poleg obrazcev, določenih z DTR in drugimi predpisi, lahko državna tožilstva uporabljajo tudi obrazce, ki jih določi generalni državni tožilec ali pa jih za posamezno državno tožilstvo določi vodja državnega tožilstva.

33. člen

(žigi)

(1)

Vsi poslani uradni dokumenti državnih tožilstev morajo biti zaradi pristnosti in verodostojnosti opremljena z žigom državnega tožilstva in podpisom pristojne osebe.

(2)

Žig državnega tožilstva je uradni znak okrogle oblike z nazivom državnega tožilstva in grbom Republike Slovenije ter navedbo številke izdaje žiga.

(3)

Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni žig neprimeren, se lahko uporablja mali žig.

(4)

Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje žigov se uporabljajo posebni predpisi.

34. člen

(štampiljke)

(1)

Za mehanično odtiskovanje naziva državnega tožilstva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo državna tožilstva štampiljke, ki jih določi generalni državni tožilec.

(2)

Poleg teh štampiljk državno tožilstvo uporablja za posamezna opravila tudi z drugimi predpisi določene štampiljke.

35. člen

(označba zunanjega oddelka)

V žigih, malih žigih in štampiljkah, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnih tožilstev, mora biti tudi označba zunanjega oddelka.

36. člen

(evidenca žigov in štampiljk)

(1)

Skladno s posebnimi predpisi državno tožilstvo vodi evidenco žigov.

(2)

Žige in štampiljke hrani in za njih odgovarja javni uslužbenec, ki jih pri delu uporablja.

37. člen

(naročanje žigov in štampiljk)

(1)

Žige in štampiljke naročajo državna tožilstva pri izbranem ponudniku, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(2)

Ponudnika za določeno obdobje izbere Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije za vsa državna tožilstva v Republiki Sloveniji.

38. člen

(uradne izkaznice)

(1)

Državni tožilci, državnotožilsko osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja oziroma opravila za uradne potrebe državnega tožilstva in policisti Posebnega oddelka imajo službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: uradna izkaznica), s katero se lahko izkažejo pri opravljanju uradnih nalog. Uradne izkaznice izdaja ministrstvo.

(2)

Uradna izkaznica je sestavljena iz:

-

usnjenega ovitka,

-

identifikacijske kartice, in

-

značke z znakom državnega tožilstva.

(3)

Usnjeni ovitek je iz črnega usnja, velikosti 7 krat 10,5 cm. Na sprednji strani usnjenega ovitka je v slepem tisku odtisnjen znak državnega tožilstva premera 25 mm.

(4)

Na zgornji notranji strani usnjenega ovitka je prostor za vstavitev identifikacijske kartice. Na spodnjo notranjo stran ovitka je vstavljena značka z znakom državnega tožilstva, ki se da odpeti. Značka ima premer 35 mm, ščit je gladko brušen v zlati barvi, obroba, tehtnica in meč so poglobljeni v patinirani, zlati barvi.

(5)

Identifikacijska kartica je plastična kartica velikosti 54 krat 85,6 mm (standard CR 80).

(6)

Znak državnega tožilstva je okrogel, zlat ščit z obrobo, na katerem je stilizirana enakoročna tehtnica na pokončnem meču.

(7)

Uradne izkaznice se izdajo na obrazcu št. 1, obrazcu št. 2 in obrazcu št. 3 iz Priloge 1, ki je sestavni del tega DTR.

(8)

Na območjih, kjer državna tožilstva poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se izda uradna izkaznica z besedilom v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

39. člen

(uradna izkaznica državnih tožilcev)

(1)

Državni tožilci se pri izvajanju državnotožilske službe izkažejo z uradno izkaznico, ki se izda na obrazcu št. 1 iz Priloge 1 tega DTR.

(2)

Na prvi strani uradne izkaznice državnih tožilcev so: grb Republike Slovenije, fotografija državnega tožilca (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – naziv državnega tožilstva«, sledi ime in priimek imetnika, naziv imetnika, žig Vrhovnega državnega tožilstva ter podpis generalnega državnega tožilca.

(3)

Na drugi strani izkaznice je besedilo: »Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na podlagi zakona, ki ureja državno tožilstvo, državnim tožilcem nuditi zahtevano pomoč pri izvajanju njihove funkcije«. V spodnjem desnem kotu je napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

40. člen

(uradna izkaznica državnotožilskega osebja)

(1)

Državnotožilsko osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja oziroma opravila za uradne potrebe državnega tožilstva se pri opravljanju uradnih nalog izkaže z uradno izkaznico, ki se izda na obrazcu št. 2 iz Priloge 1 tega DTR.

(2)

Na prvi strani uradne izkaznice javnih uslužbencev državnega tožilstva, ki samostojno opravljajo posamezna dejanja oziroma opravila za uradne potrebe tožilstva so: grb Republike Slovenije, fotografija javnega uslužbenca (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – naziv državnega tožilstva«, sledi ime in priimek imetnika, naziv imetnika, žig Vrhovnega državnega tožilstva ter podpis generalnega državnega tožilca.

(3)

Na drugi strani izkaznice je v spodnjem desnem kotu napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

41. člen

(uradna izkaznica policistov Posebnega oddelka)

(1)

Policisti Posebnega oddelka se pri opravljanju svojih, z zakonom določenih nalog izkažejo z uradno izkaznico, ki se izda na obrazcu št. 3 iz Priloge 1 tega DTR.

(2)

Na prvi strani uradne izkaznice policistov Posebnega oddelka so: grb Republike Slovenije, fotografija policista (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE«, sledi ime in priimek imetnika, spodaj sledi napis: »POLICIST POSEBNEGA ODDELKA«, žig Vrhovnega državnega tožilstva ter podpis generalnega državnega tožilca.

(3)

Na drugi strani izkaznice je besedilo: »Policisti Posebnega oddelka imajo pri opravljanju svojih, z zakonom določenih nalog, pooblastila kot jih določajo zakon, ki ureja policijo, zakon, ki ureja kazenski postopek in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.«. V spodnjem desnem kotu je napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

42. člen

(administrativno tehnične naloge)

(1)

Ministrstvo izvaja administrativno tehnične naloge v zvezi z izdajanjem in arhiviranjem uradnih izkaznic po določbah DTR, o čemer vodi evidenco. Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:

-

osebno ime imetnika izkaznice;

-

registrska številka izkaznice;

-

datum izdaje;

-

datum arhiviranja in razlog oziroma datum prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena in razlog.

(2)

Če imetnik izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je o tem dolžan nemudoma obvestiti ministrstvo. Ministrstvo upravičencu izda novo izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdeno izkaznico, ki je bila izgubljena, oziroma poškodovano izkaznico se arhivira.

(3)

Če se spremenijo naziv državnega tožilstva, naziv državnega tožilca ali državnotožilskega osebja ali njihovi osebni podatki, na podlagi katerih je bila izdana uradna izkaznica, se imetniku izda nova izkaznica po tem, ko prejšnjo vrne ministrstvu.

(4)

Če preneha funkcija, zaposlitev ali premestitev, na podlagi katerih je bila izkaznica izdana, je imetnik ali njegov družinski član dolžan izkaznico takoj vrniti ministrstvu. Vrnjena izkaznica se arhivira.

DRUGI DEL

ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DRŽAVNIH TOŽILSTEV

Prvo poglavje

NOTRANJA UREDITEV DRŽAVNEGA TOŽILSTVA

43. člen

(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest državnega tožilstva)

(1)

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest državnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: Akt) izda vodja tega državnega tožilstva v soglasju z generalnim državnim tožilcem.

(2)

Akt ureja:

-

notranjo organizacijo, s katero so določene notranje organizacijske enote, v katerih se združujejo naloge državnega tožilstva ali podporne naloge, njihova delovna področja oziroma naloge in način vodenja, pooblastila in odgovornosti;

-

sistemizacijo delovnih mest, s katero so določeni opisi nalog na posameznih delovnih mestih;

-

pogoje za zasedbo delovnih mest ter strukturo vseh uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah;

-

druge pravice in obveznosti državnotožilskega osebja.

(3)

Notranja organizacija državnega tožilstva se določi glede na obseg dela državnega tožilstva, število državnih tožilcev ter število državnotožilskega osebja.

44. člen

(nadzor državnotožilske uprave)

(1)

Opravljanje zadev državnotožilske uprave na posameznem državnem tožilstvu nadzoruje vodja tega državnega tožilstva in generalni državni tožilec.

(2)

Vodja državnega tožilstva lahko za potrebe izvajanja nadzora državnotožilske uprave odredi pregled dela državnotožilskega osebja oziroma državnotožilskih spisov, generalni državni tožilec pa tudi, da mu za potrebe izvajanja nadzora državnotožilske uprave na okrožnem državnem tožilstvu vodja tega državnega tožilstva poroča o izvajanju svoje dolžnosti nadzora državnotožilske uprave.

(3)

Pri pregledu dela iz prejšnjih odstavkov tega člena ni dopustno posegati v samostojnost državnih tožilcev pri odločanju v konkretni zadevi.

(4)

Glede izvajanja nadzora državnotožilske uprave se smiselno uporabljajo določbe DTR o izvajanju strokovnega nadzora.

45. člen

(zunanji oddelki)

Vodja okrožnega državnega tožilstva razporeja državne tožilce in državnotožilsko osebje na delo v zunanje oddelke.

46. člen

(notranji oddelki in druge notranje organizacijske enote)

(1)

Vodja državnega tožilstva lahko zaradi specializacije, učinkovitosti, ali usklajenega delovanja na določenih področjih, oblikuje oddelke kot notranje organizacijske enote.

(2)

Oddelek se lahko oblikuje, če so za opravljanje državnotožilskih zadev na istem pravnem področju razporejeni najmanj trije državni tožilci s polno ali nadpolovično obremenitvijo na področju, za katerega se oblikuje oddelek.

(3)

Druga notranja organizacijska enota se lahko oblikuje, če so za delo na določenem področju, ki sodi v zadeve državnotožilske uprave, določeni najmanj en državni tožilec s polno in dva državna tožilca z delno obremenitvijo ali najmanj trije javni uslužbenci.

(4)

Dodatki za vodenje se urejajo s posebnimi predpisi.

47. člen

(vodenje oddelka in druge notranje organizacijske enote)

(1)

Vodja oddelka zagotavlja pogoje za tekoče in strokovno delo na oddelku. Za dodeljevanje zadev v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, DTR in letnim razporedom pa je pristojen v skladu s pooblastili vodje državnega tožilstva.

(2)

Če vodja oddelka obravnava posamezne zadeve kot državni tožilec, pooblastila vodje oddelka glede teh zadev izvršuje vodja državnega tožilstva.

(3)

Drugo notranjo organizacijsko enoto vodi državni tožilec, generalni direktor, direktor ali drug javni uslužbenec.

48. člen

(pritožbeni oddelki)

(1)

Pritožbeni oddelek vodi vodja okrožnega državnega tožilstva, pristojnega po sedežu višjega sodišča ali višji državni tožilec tega državnega tožilstva, ki ga določi vodja državnega tožilstva.

(2)

V pritožbenem oddelku opravljajo državnotožilsko službo vsi višji državni tožilci, ki so razporejeni za reševanje pritožbenih zadev, ter potrebno število okrožnih in okrajnih državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev, ki sodelujejo pri reševanju pritožbenih zadev.

(3)

Pri delu pritožbenega oddelka višji državni tožilci okrožnega državnega tožilstva zunaj sedeža višjega sodišča sodelujejo z udeležbo na kolegijih, z obravnavanjem posameznih pomembnejših pritožbenih zadev in z udeležbo na sejah pritožbenega sodišča v zadevah, praviloma iz pristojnosti svojega okrožnega državnega tožilstva, v skladu z dogovorom na kolegiju.

(4)

Na kolegiju pritožbenega oddelka se obravnavajo pomembnejše pritožbene zadeve, strokovna problematika in usklajuje obseg in razpored udeležbe višjih državnih tožilcev na sejah in obravnavah pritožbenih sodišč. Če glede obsega udeležbe na sejah pritožbenega sodišča ni soglasja, odloči generalni državni tožilec.

(5)

Za pravočasno posredovanje dodeljenih spisov in obveščanje v pritožbenih zadevah posameznih okrožnih državnih tožilstev skrbi okrožno državno tožilstvo na sedežu višjega sodišča.

49. člen

(evidentiranje in obračunavanje časa, v katerem dodeljeni državni tožilec rešuje zadeve iz SDT)

(1)

Za čas, v katerem dodeljeni državni tožilec rešuje zadeve iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva (v nadaljevanju: SDT), se šteje čas, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti SDT po odredbi vodje SDT na sedežu SDT ali na sedežu okrožnega državnega tožilstva, pri katerem je državni tožilec imenovan.

(2)

Za obračunavanje časa iz prejšnjega odstavka za potrebe izračuna plače je pristojno državno tožilstvo, pri katerem je državni tožilec imenovan. Čas se evidentira v delovnih dnevih.

(3)

Evidenco, ki je podlaga za obračun, pregledata in potrdita vodja SDT in vodja okrožnega državnega tožilstva, pri katerem je državni tožilec imenovan.

50. člen

(dodeljevanje zadev SDT)

Pri dodeljevanju zadev državnim tožilcem na SDT se upoštevajo specializacija, znanje, usposobljenost in izkušnje posameznega državnega tožilca, potrebo po timskem delu, krajevno oddaljenost in obremenitve državnih tožilcev na SDT ter na državnem tožilstvu, iz katerega so dodeljeni.

51. člen

(Strokovno informacijski center)

(1)

Strokovno informacijski center (v nadaljnjem besedilu: SIC) je centralni skrbnik informacijskega sistema državnih tožilstev in skrbi za njegovo enotno uporabo z izdajo navodil na podlagi pripomb uporabnikov, lastnih ugotovitev ali na zahtevo generalnega državnega tožilca.

(2)

SIC v okviru nalog določenih z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, za vsa državna tožilstva zagotavlja:

-

tehnološko enotnost opreme (nabava in vzdrževanje), v okviru strategije razvoja informacijskih sistemov, ki jo sprejme generalni državni tožilec,

-

enotnost programske aplikativne opreme (izvedba, vzdrževanje in dograjevanje),

-

sorazmeren razvoj potrebnih računalniških znanj za zaposlene na državnih tožilstvih,

-

povezovanje in usklajevanje informacijskih tokov državnega tožilstva z drugimi informacijskimi sistemi,

-

tekoče delovanje informacijskega sistema vseh državnih tožilstev in

-

izdelavo statističnih poročil.

(3)

SIC koordinira delo s pristojnimi službami ministrstva ter sodeluje z ustreznimi službami drugih državnih organov ter gospodarskih družb na področju informacijskih sistemov.

52. člen

(zagotavljanje strokovne pomoči)

(1)

Strokovno pomoč s področja davčne, finančne, računovodske in drugih strok, ki je potrebna za delovanje državnega tožilca pri usmerjanju odkrivanja in pregonu storilcev kaznivih dejanj ali sodelovanja v čezmejnih zadevah, zagotavlja SIC s pridobitvijo strokovnih mnenj, cenitev, prevajanja pri pristojnih državnih organih, nosilcih javnih pooblastil, izvedencih, cenilcih ter drugih strokovnjakih javnega in zasebnega sektorju v Republiki Sloveniji, v tujini ali pri mednarodnih organizacijah.

(2)

SIC izplača potrebne stroške in nagrade za izdelavo strokovnih mnenj, cenitev in prevodov iz svojih namenskih sredstev, s smiselno uporabo predpisov o sodnih izvedencih, cenilcih in sodnih tolmačih.

53. člen

(vodenje SIC)

(1)

Vodja SIC pripravlja finančno ovrednoten letni predlog načrta za delo in okvirni razpored sodelovanja državnih tožilcev in državnotožilskega osebja pri njegovem delu.

(2)

Vodja SIC se mora pred odreditvijo naloge posameznim državnim tožilcem oziroma javnim uslužbencem posvetovati z vodjo oddelka ali druge notranje organizacijske enote, v katero so razporejeni. Če vodja oddelka ali notranje organizacijske enote pisno nasprotuje odreditvi naloge zaradi drugih neodložljivih obveznosti državnega tožilca ali državnotožilskega osebja, odloči generalni državni tožilec.

54. člen

(priprava obrazcev)

Predloge za obrazce in ustrezno informacijsko podporo SIC izdeluje na lastno pobudo, na obrazloženo pobudo vodje državnega tožilstva ali po odredbi generalnega državnega tožilca in jih predloži v potrditev generalnemu državnemu tožilcu.

55. člen

(premoženjskopravni ukrepi in kontaktna točka)

(1)

Posredovanje podatkov za centralno evidenco zadev, v katerih je predlagano oziroma odrejeno začasno zavarovanje, zaseg ali odvzem predmetov in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter premoženja nezakonitega izvora (v nadaljnjem besedilu: začasno zavarovanje, zaseg oziroma odvzem), se zagotavlja v okviru sistema informacijske podpore poslovanja državnega tožilstva.

(2)

Centralna evidenca zadev, v katerih je predlagano oziroma odrejeno začasno zavarovanje, zaseg oziroma odvzem, predstavlja poizvedbo iz informacijskega sistema državnih tožilstev in obsega naslednje podatke:

-

zaporedna številka in letnica vpisa v evidenco;

-

označba pristojne glavne organizacijske enote državnega tožilstva in številka, pod katero se zadeva vodi pri tej enoti;

-

osebno ime in kontaktni podatki državnega tožilca, ki je nosilec spisa v zadevi začasnega zavarovanja, zasega oziroma odvzema;

-

označba organa ter številka in datum prejema ovadbe, zaprosila ali drugega akta, ki vsebuje pobudo oziroma podlago za vložitev predloga za začasno zavarovanje, zaseg oziroma odvzem;

-

številka in datum vložitve predloga državnega tožilca za začasno zavarovanja, zaseg oziroma odvzem;

-

osebno ime in EMŠO oziroma ime in matična številka fizične ali pravne osebe, zoper katero se vodi predkazenski ali kazenski postopek ali postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, in osebe, zoper katero se predlaga začasno zavarovanje, zaseg ali odvzem;

-

označba kaznivega dejanja zaradi katerega teče predkazenski ali kazenski postopek ali postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora;

-

označba sodišča, ki je pristojno za postopek v zvezi z začasnim zavarovanjem, zasegom oziroma odvzemom;

-

številka in datum sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o predlogu za začasno zavarovanje, zaseg oziroma odvzem in kratka vsebina odločitve;

-

osebno ime in EMŠO oziroma ime in matična številka fizične ali pravne osebe, zoper katero je odrejen začasno zavarovanje, zaseg ali odvzem;

-

kratek opis zaseženih predmetov oziroma odvzetih predmetov oziroma predmetov in premoženja, za katero je odrejeno začasno zavarovanje ali odvzem;

-

način zasega, zavarovanja oziroma odvzema;

-

označba pristojnega organa ter številka zadeve pod katero ta organ hrani zasežene predmete ali premoženje, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema;

-

druge podatke, ki so koristni za usklajevanje in nadzor nad zadevami začasnega zavarovanja, zasega ali odvzema in se vodijo v informacijskem sistemu državnih tožilstev oziroma dokumentarnem gradivu državnega tožilstva.

(3)

O prejemu ovadbe, zaprosila ali drugega akta, ki vsebuje pobudo oziroma podlago za vložitev predloga za začasno zavarovanje, zaseg oziroma odvzem, pristojni državni tožilec brez odlašanja obvesti SIC in mu posreduje začetne podatke za vzpostavitev in vodenje evidence iz prejšnjega odstavka.

(4)

Mednarodno državnotožilsko sodelovanje v zadevah, ki jih SIC obravnava po zakonu, ki ureja državno tožilstvo, obsega sprejemanje zaprosil pristojnih organov tujih držav za ukrepe iz prvega odstavka tega člena na ozemlju Republike Slovenije in njihovo posredovanje pristojnim domačim organom ter posredovanje takih zaprosil pristojnih domačih organov pristojnim organom tujih držav in medsebojno obveščanje o izvajanju pristojnosti v teh zadevah.

(5)

Vodja SIC poda mnenje za oceno dela državnega tožilca pri uporabi ukrepov začasnega zavarovanja, zasega ali odvzema predmetov in premoženjske koristi ter premoženja nezakonitega izvora po zaključitvi zadeve pri državnemu tožilcu. Mnenje se vroči državnemu tožilcu in vodji državnega tožilstva ter vloži v osebni spis za oceno službe.

(6)

Določbe tega člena, ki veljajo za začasno zavarovanje, se uporabljajo tudi za začasno upravljanje predmetov, premoženja oziroma premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega ter premoženja nezakonitega izvora.

56. člen

(evidentiranje in obravnavanje strokovne pravne problematike)

(1)

Pravna vprašanja in problematiko, glede katere ni bilo možno oblikovati ustreznih stališč pri okrožnih državnih tožilstvih ali ta niso enotna, vodje okrožnih državnih tožilstev posredujejo SIC.

(2)

Vodja SIC s sodelovanjem vodij pristojnih oddelkov Vrhovnega državnega tožilstva predhodno prouči posredovana strokovna pravna vprašanja in predlaga generalnemu državnemu tožilcu način obravnavanja.

(3)

SIC skrbi za centralno evidenco sprejetih strokovnih stališč vseh okrožnih državnih tožilstev in Vrhovnega državnega tožilstva in za objavo na intranetu državnega tožilstva.

57. člen

(statistična poročila)

Pristojnosti glede izdelave in posedovanja statističnih poročil o delu državnih tožilstev za letna poročila, za obveščanje pristojnih organov in za državno statistiko izvršuje SIC v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, in državno statistiko.

Drugo poglavje

POSLOVANJE DRŽAVNEGA TOŽILSTVA

58. člen

(oblike kolegijskega dela)

(1)

Kolegij državnega tožilstva in razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva se skliče najmanj enkrat na tri mesece.

(2)

Kolegij vodij državnih tožilstev se sklicuje praviloma najmanj enkrat mesečno, razen v času poletnega poslovanja sodišč.

(3)

Delovne skupine ustanavlja vodja državnega tožilstva za obravnavanje zahtevnejših vprašanj državnotožilske uprave ali strokovno pravne problematike. V delovno skupino lahko s soglasjem generalnega državnega tožilca imenuje državne tožilce ali strokovne sodelavce drugega državnega tožilstva, direktorja drugega državnega tožilstva ali generalnega direktorja.

(4)

Posvete in druge organizirane oblike skliče vodja državnega tožilstva za obravnavanje širše problematike s področja državnotožilske uprave ali državnotožilske prakse. Generalni državni tožilec lahko za obravnavo najpomembnejših strokovnih vprašanj skliče posvetovanje vseh državnih tožilcev. Na posvet se lahko vabi pravne in druge strokovnjake za posamezna obravnavana vprašanja.

(5)

Vodja državnega tožilstva vabilo na oblike kolegijskega dela iz prejšnjih odstavkov z gradivom posreduje v vednost generalnemu državnemu tožilcu v času, ki omogoča udeležbo generalnega državnega tožilca ali drugega državnega tožilca Vrhovnega državnega tožilstva po njegovi odredbi.

59. člen

(sklepčnost in evidentiranje)

(1)

Kolegij je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov kolegija.

(2)

Na kolegijih, ki so posvetovalne narave, se sprejemajo samo sklepi o pripravi in načinu dela vsebinskih kolegijev ter opravi predhodna razprava. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica navzočih.

(3)

O vsaki obliki kolegijskega dela se vodi zapisnik, ki vsebuje navedbo oblike, čas in kraj izvajanja kolegijskega dela, seznam udeležencev, dnevni red, kratek povzetek razprav in navedbo sprejetih sklepov. Zapisniku se priložijo gradiva, predložena na kolegiju.

(4)

Zapisnik kolegija okrožnega državnega tožilstva se pošlje generalnemu državnemu tožilcu v osmih dneh po opravljenem kolegiju.

60. člen

(dnevni red in obveščanje članov kolegija)

(1)

Dnevni red kolegija določi vodja državnega tožilstva, ki določi tudi poročevalca za posamezno točko in rok za pripravo ter posredovanje gradiva s predlogi sklepov in poskrbi, da so člani kolegija obveščeni o času in vsebini kolegija.

(2)

Vabilo se vroči praviloma pisno vsaj tri dni pred kolegijem, v nujnih primerih pa je lahko vabilo tudi ustno in rok krajši. Gradiva so praviloma pisna in posredovana z vabilom, v nujnih primerih pa se predstavijo ustno.

(3)

Vodja državnega tožilstva odloči, koga je treba obvestiti o sprejetih stališčih in mnenjih in katera od teh se objavijo ter o načinu objave.

61. člen

(vodenje kolegija)

Kolegij državnega tožilstva vodi vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec tega državnega tožilstva.

62. člen

(pravna stališča kolegija državnih tožilcev)

Državna tožilstva lahko sprejemajo na kolegijih pravna stališča glede pomembnejših vprašanj državnotožilske prakse, ki se pojavljajo pri delu državnega tožilstva.

63. člen

(načelna pravna stališča in pravna mnenja)

(1)

Načelna pravna stališča in pravna mnenja sprejema razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva na predlog generalnega državnega tožilca.

(2)

Vsak državni tožilec lahko da pobudo za sprejem načelnega pravnega stališča ali pravnega mnenja.

(3)

Pobude se obravnavajo po naslednjem postopku:

-

pobudo za sprejem načelnega pravnega stališča, ki jo poda državni tožilec okrožnega državnega tožilstva, najprej obravnava kolegij okrožnega državnega tožilstva, ki lahko odloči, da se predlog posreduje Vrhovnemu državnemu tožilstvu;

-

pobudo kolegija vodja okrožnega državnega tožilstva pošlje generalnemu državnemu tožilcu s povzetkom stališča kolegija;

-

generalni državni tožilec odloči o uvrstitvi pobude na dnevni red kolegija Vrhovnega državnega tožilstva in določi poročevalca, ki oblikuje načelno pravno stališče ali pravno mnenje.

(4)

Generalni državni tožilec skliče razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva za obravnavo predlaganega načelnega pravnega stališča ali pravnega mnenja s pisnim vabilom, kateremu je priloženo gradivo, najmanj osem dni pred dnevom kolegija.

(5)

Načelno pravno stališče ali pravno mnenje je sprejeto, če zanj glasuje več kot polovica navzočih državnih tožilcev.

64. člen

(smiselna uporaba)

Za sklic, vabljenje in delo kolegija oddelka ali druge notranje organizacijske enote in za druge oblike kolegijskega dela iz prejšnjih členov se smiselno uporabljajo določbe DTR o kolegiju državnega tožilstva.

65. člen

(zbor državnih tožilcev)

(1)

Za obravnavanje najpomembnejših vprašanj ureditve državnega tožilstva in dela državnih tožilcev lahko generalni državni tožilec skliče zbor državnih tožilcev Republike Slovenije. Na zbor lahko povabi tudi predstavnike pristojnih državnih organov.

(2)

Zbor državnih tožilcev Republike Slovenije sprejema stališča in priporočila z večino glasov navzočih državnih tožilcev. Generalni državni tožilec stališča in priporočila lahko posreduje pristojnim organom, strokovni in splošni javnosti, po potrebi pa tudi mednarodnim organizacijam in organom.

(3)

Generalni državni tožilec po pripravi skupnega letnega poročila o delu državnih tožilstev za preteklo leto skliče zbor državnih tožilcev Republike Slovenije, na katerem predstavi delo državnega tožilstva v preteklem letu in usmeritve za izvajanje politike pregona.

66. člen

(letni razpored dela)

(1)

V letnem razporedu dela vodja državnega tožilstva razporedi vse državne tožilce v oddelke oziroma druge notranje organizacijske enote ter določi vodje in namestnike vodij oddelkov in drugih notranjih organizacijskih enot, ki jih vodijo državni tožilci v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo.

(2)

Pri razporedu iz prejšnjega odstavka se upoštevajo potrebe državnega tožilstva, doseženi naziv državnega tožilca in njegova strokovna usposobljenost in delovne izkušnje za posamezno pravno področje.

(3)

Ob vsakokratni spremembi razporeda iz prvega odstavka tega člena se objavi tudi njegov čistopis.

67. člen

(podrobnejša pravila razporejanja)

(1)

Če je državni tožilec razporejen v več oddelkov ali notranjih organizacijskih enot, oziroma dodeljen na državno tožilstvo za del delovnega časa, se v letnem razporedu določi tudi okvirni delež zadev, ki jih rešuje v okviru posameznega oddelka ali notranje organizacijske enote oziroma državnega tožilstva.

(2)

Če so v letnem razporedu določena ožja pravna področja dela (specializacija), se za razporejene državne tožilce navede tudi okvirni delež zadev, ki se jim dodeljujejo iz teh področjih.

(3)

Če se med letom ugotovi, da pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni državni tožilec z njim polno zaposlen, ali če so podani drugi razlogi, ki vplivajo na delovne obremenitve, se ga razporedi še za reševanje drugih zadev.

(4)

V letnem razporedu se določijo tudi državni tožilci, ki v nujnih in neodložljivih zadevah nadomeščajo vodje in namestnike vodij državnih tožilstev, njihovih oddelkov in drugih notranjih organizacijskih enot, ter vrstni red nadomeščanja.

(5)

Pri dodelitvi državnega tožilca na drugo državno tožilstvo se v letnem razporedu lahko določi vrsta zadev, opravil ali nalog in pravno področje dodelitve.

68. člen

(dodeljevanje zadev)

(1)

Zadeve se dodeljujejo državnim tožilcem z dodelitvijo spisov, v katere je vpisano in se obdeluje njihovo dokumentarno gradivo.

(2)

O dodelitvi zadeve posameznemu tožilcu kot nosilcu spisa odloča v skladu z letnim razporedom dela vodja državnega tožilstva.

(3)

Vodja državnega tožilstva lahko za odločanje o dodeljevanju zadev posameznim oddelkom ali notranjim organizacijskim enotam pooblasti svojega namestnika ali katerega od vodij oddelkov ali drugih notranjih organizacijskih enot.

(4)

Enakomerna obremenjenost državnih tožilcev se zagotavlja z upoštevanjem predvidenega časa, potrebnega za reševanje zadeve, v skladu z merili za kakovost dela državnih tožilcev in uspešnost pregona državnih tožilstev, programa dela in pričakovanega pripada zadev.

(5)

Vodjem državnih tožilstev in njihovim namestnikom ter vodjem oddelkov in notranjih organizacijskih enot in njihovim namestnikom se lahko dodelijo le zadeve iz pristojnosti oddelkov oziroma enot, v katere so razporejeni po letnem razporedu.

(6)

Zadeva, v kateri so bila med dežurno službo opravljena preiskovalna opravila ali usmerjanje, se praviloma dodeli državnemu tožilcu, ki je sodeloval pri preiskovalnem opravilu ali je usmerjal predkazenski postopek. Zaradi zagotavljanja enakomerne obremenjenosti državnih tožilcev se sorazmeren del teh zadev dodeli tudi državnim tožilcem, ki ne opravljajo dežurne službe.

(7)

Ob dodelitvi zadeve ali po njej se lahko določi tudi strokovnega sodelavca ali sodelavce, ki bodo pod vodstvom državnega tožilca v tej zadevi opravljali strokovno delo.

(8)

Na način iz prejšnjega odstavka se določi tudi strokovno sodelovanje oziroma pomoč posameznih državnih tožilcev pri reševanju zadev drugih nosilcev spisa (stranski nosilci spisa).

(9)

Policistom Posebnega oddelka in državnotožilskemu osebju se spisi iz njihove pristojnosti dodeljujejo s smiselno uporabo določb tega člena.

69. člen

(začasna dodelitev)

(1)

O začasni dodelitvi zadeve zaradi oprave posameznega procesnega dejanja, ki ga zaradi drugih obveznosti ne more opraviti državni tožilec, ki je nosilec spisa, odloči vodja državnega tožilstva, vodja oddelka ali druge notranje organizacijske enote, ali drug pooblaščeni državni tožilec. Začasna dodelitev se odredi z razporedom udeležbe na narokih in obravnavah, ki se določa vnaprej za krajše časovno obdobje.

(2)

Pri razporedu iz prejšnjega odstavka mora vodja državnega tožilstva zagotoviti, da v največjem možnem številu zadev zastopa obtožbo oziroma opravlja drugo procesno dejanje državni tožilec, ki je nosilec spisa.

70. člen

(dodelitev drugemu državnemu tožilcu)

(1)

Če je pričakovati, da bo državni tožilec zaradi dodelitve obsežne in pravno zahtevne zadeve preobremenjen, se mu lahko za določen čas ustavi dodeljevanje zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo drugim državnim tožilcem na oddelku oziroma v drugi notranji organizacijski enoti.

(2)

Če zadeva iz prejšnjega odstavka terja daljše in osredotočeno obravnavanje, lahko vodja državnega tožilstva odredi, da se drugim državnim tožilcem dodeli ustrezno število že dodeljenih zadev tega državnega tožilca.

(3)

Če državni tožilec zaradi daljše odsotnosti ne more pravočasno rešiti dodeljenih zadev, se zadeve, ki so mu bile dodeljene kot nosilcu spisa, lahko dodelijo drugim državnim tožilcem.

(4)

Če se ob prejemu zadeve ali ob njenem reševanju pokaže, da je potrebno ali smotrno skupno obravnavanje zadev, lahko vodja državnega tožilstva zadeve dodeljene posameznim državnim tožilcem kot nosilcem spisa, dodeli drugim državnim tožilcem v istih ali drugih oddelkih ali drugih notranjih organizacijskih enotah, vodja oddelka oziroma druge notranje organizacijske enote državnega tožilstva pa v okviru pooblastila znotraj oddelka oziroma druge notranje organizacijske enote.

(5)

Če je državni tožilec, kateremu je zadeva dodeljena, po dodelitvi zadeve izločen, se zadeva dodeli drugemu državnemu tožilcu.

(6)

Dodelitve iz prejšnjega in tega člena se opravijo v skladu z razporedom dela, načelom enakomerne obremenitve državnega tožilca ter naravo in pomenom zadeve.

(7)

V vseh primerih dodelitev po določbah DTR, morajo biti ustrezne odredbe zapisane ali zaznamovane v dnevniku oziroma v spisu, z navedbo datuma, razloga in osebe, ki je odredila dodelitev, razen začasne dodelitve po DTR.

71. člen

(odreditev in evidentiranje spremembe nosilca spisa)

(1)

Če je odrejena dodelitev zadeve drugemu nosilcu spisa zaradi prevzema zadeve ali odveze nadaljnjega dela na zadevi, se v odredbi o dodelitvi zadeve drugemu državnemu tožilcu poleg obrazložitve razloga, ki utemeljuje prevzem oziroma odvezo, navede tudi, ali in kakšne druge ukrepe je vodja državnega tožilstva odredil v zvezi s tem.

(2)

V vseh primerih dodelitve drugemu nosilcu spisa se evidentira, katera procesna opravila je opravil državni tožilec, ki mu je bila zadeva prvotno dodeljena in od kdaj je procesna dejanja opravljal drugi državni tožilec ter zaznamujejo ustrezna strokovna opozorila prejšnjega nosilca spisa.

72. člen

(informatizirano dodeljevanje zadev)

Za dodeljevanje zadev po določbah DTR se lahko pri posameznem državnem tožilstvu uporabi način dodeljevanja zadev z računalniškim programom, ki omogočajo samodejno določanje državnih tožilcev, kot nosilcev spisov, ob upoštevanju meril iz prejšnjih dveh členov.

73. člen

(pregled pripada zadev)

(1)

Vsak državni tožilec ima pravico vpogledati v podatke iz informacijskega sistema o pripadu zadev, udeležbi na narokih in dežurstvih posameznega državnega tožilca ter druge podatke iz katerih je razvidna delovna obremenitev.

(2)

Pravica iz prejšnjega odstavka se uresničuje tako, da SIC enkrat mesečno pripravi statistična poročila za posamezne glavne organizacijske enote, v katerih so prikazani zahtevani podatki. Podrobnejšo vsebino podatkov predpiše generalni državni tožilec.

(3)

Vodja državnega tožilstva na podlagi podatkov v informacijskem sistemu vsake tri mesece celovito oceni enakomernost obremenjenosti tožilcev ter odreja in zaznamuje potrebne ukrepe za njeno zagotovitev.

Tretje poglavje

ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DEŽURNE SLUŽBE

74. člen

(organiziranje dežurne službe)

(1)

Dežurna služba se organizira tako, da je zagotovljeno državnotožilsko delo ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih neprekinjeno 24 ur na dan. Dežurna služba se izvaja pri okrožnih državnih tožilstvih in SDT. V Posebnem oddelku se organizira tudi dežurna služba za opravljanje policijskih nalog.

(2)

Izven poslovnega časa naloge kontaktne točke za zadeve mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah zaradi začasnega zavarovanja, zasega in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter premoženja nezakonitega izvora opravlja dežurna služba SDT.

75. člen

(izvajanje dežurstva in pripravljenosti)

(1)

Glede na obseg dela, prostorske in tehnične pogoje, državni tožilci izvajajo dežurstvo na delovnem mestu ali na drugem kraju, kjer je to potrebno.

Državnotožilski red

Časovnica