Zakon o prostovoljstvu (ZProst)

374. Zakon o prostovoljstvu (ZProst)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o prostovoljstvu (ZProst)

Razglašam Zakon o prostovoljstvu (ZProst), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. februarja 2011.

Št. 003-02-2/2011-17

Ljubljana, dne 11. februarja 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O PROSTOVOLJSTVU (ZProst)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

Ta zakon določa prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti, prostovoljskih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva, pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva.

2. člen

(opredelitev in pomen prostovoljstva)

(1)

Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.

(2)

Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.

3. člen

(spodbujanje organiziranega prostovoljstva)

S tem zakonom se vzpostavljajo pogoji za zagotavljanje enakopravnosti, varnosti in preglednosti delovanja vseh posameznikov in organizacij, ki so vključeni v organizirano prostovoljstvo in določajo ukrepi za spodbujanje in razvoj organiziranega prostovoljstva kot pomembne družbene vrednote.

4. člen

(subsidiarna uporaba zakona)

Ta zakon se ne uporablja za posamezne pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij in prostovoljcev, ki so s posebnim zakonom drugače urejene.

II. OPREDELITEV POJMOV

5. člen

(prostovoljsko delo)

(1)

Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

(2)

Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje dela:

-

za katero je pogoj ali se prejme plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada,

-

ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist,

-

za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi,

-

če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa ta zakon, ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe,

-

ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih,

-

z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.

6. člen

(prostovoljec ali prostovoljka)

(1)

Posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo, je prostovoljec ali prostovoljka (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).

(2)

Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

7. člen

(organizirano prostovoljstvo)

(1)

Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe, organizirano prostovoljstvo izvaja tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno. Posebni prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom izvajalca javne službe.

8. člen

(prostovoljska služba)

Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko in v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev brez presledka.

9. člen

(prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom)

(1)

Prostovoljske organizacije po tem zakonu so pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist.

(2)

Organizacije s prostovoljskim programom po tem zakonu so osebe javnega prava ali zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno, v katerih se prostovoljsko delo izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena tega zakona in so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona.

(3)

Prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom ne morejo biti politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko prostovoljske organizacije tudi strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo ali zakona, ki ureja društva in imajo, na podlagi zakona, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije ter izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena.

III. NAČELA

10. člen

(prepoved diskriminacije)

(1)

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom osebo, ki želi opravljati prostovoljsko delo, pri sprejemu in med izvajanjem prostovoljskega dela ne sme postavljati v neenakopraven položaj glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, narodnosti, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

(2)

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom in prostovoljec morata v razmerju do posameznikov, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno, postopati po načelu enakih možnosti za vse, ne glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero, ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

(3)

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom usmerja prostovoljce v prostovoljsko delo skladno s svojimi cilji in dejavnostjo, potrebami uporabnikov prostovoljskega dela, željami prostovoljca ter naravo in zahtevnostjo prostovoljskega dela.

(4)

Različno obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne pomeni diskriminacije, če se izvršuje zaradi zagotavljanja načela enakega obravnavanja.

11. člen

(načelo varstva uporabnikov prostovoljskega dela)

(1)

Prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom morajo pri izbiri, usposabljanju in usmerjanju prostovoljcev v prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, kot so invalidi, osebe z motnjami v razvoju, starejše in nemočne osebe, osebe mlajše od 15 let, bolniki ter osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, zagotoviti, da prostovoljci imajo ali predhodno pridobijo posebna znanja, izkušnje in sposobnosti za prostovoljsko delo z navedenimi skupinami ljudi in drugimi osebami, ki se v skladu s predpisi štejejo za osebe s posebnimi potrebami ali ranljive skupine prebivalstva.

(2)

Prostovoljskega dela iz prejšnjega odstavka ne smejo opravljati osebe:

-

ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti, ki je v zvezi s področjem opravljanja prostovoljskega dela ali

-

zoper katere je bil uveden kazenski postopek ali so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje.

12. člen

(načelo prepovedi izkoriščanja prostovoljcev)

(1)

Prepovedano je izkoriščanje ali zloraba prostovoljcev.

(2)

Zloraba ali izkoriščanje prostovoljca je vsaka uporaba prostovoljskega dela z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske koristi.

13. člen

(načelo varstva otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost)

(1)

Otroci do dopolnjenega 15. leta lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti in samo pod vodstvom mentorja ali mentorice (v nadaljnjem besedilu: mentor).

(2)

Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo pod nadzorom mentorja.

14. člen

(načelo nezdružljivosti in brezplačnosti prostovoljstva)

Prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

15. člen

(načelo nadnacionalnosti prostovoljskega dela)

(1)

Prostovoljci, ki so napoteni na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela v tujino, imajo vse pravice in obveznosti določene s tem zakonom in prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

(2)

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom, ki organizira izvajanje prostovoljstva v tujini, je prostovoljcem iz prejšnjega odstavka dolžna zagotoviti pravice in obveznosti določene s tem zakonom.

(3)

Tujci in osebe, ki jim je bila na podlagi posebnega zakona priznana pravica do mednarodne zaščite, lahko opravljajo prostovoljsko delo v Republiki Sloveniji v skladu zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo položaj tujcev v Republiki Sloveniji, in s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

IV. POGOJI OPRAVLJANJA ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSKEGA DELA

16. člen

(dogovor o organiziranem prostovoljskem delu)

(1)

Organizirano prostovoljsko delo (v nadaljnjem besedilu: prostovoljsko delo) se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora, s katerim prostovoljec in prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko delo.

(2)

K sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka lahko pristopijo tudi druge pogodbene stranke, ki imajo zaradi varstva svojih pravic ali obveznosti interes za konkretno obliko prostovoljskega dela.

17. člen

(obličnost dogovora o prostovoljskem delu)

(1)

Dogovor o prostovoljskem delu je lahko sklenjen pisno ali ustno.

(2)

Sklenitev dogovora v pisni obliki je obvezna:

-

če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom,

-

v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino,

-

v primerih opravljanja prostovoljske službe,

-

v primerih prostovoljskega dela oseb iz 13. člena tega zakona.

18. člen

(vsebina dogovora o prostovoljskem delu)

(1)

Bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:

-

podatki o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu,

-

določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,

-

opis prostovoljskega dela,

-

določitev pravice do dnevnega in tedenskega počitka,

-

določitev specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter obveznost spoštovanja etičnih pravil prostovoljske organizacije,

-

določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,

-

določitev načina zagotavljanja varnosti prostovoljca, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo varnost, življenje ali zdravje,

-

določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in njihove povrnitve prostovoljcu in

-

določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter

-

določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora.

(2)

Bistvena sestavina dogovora o prostovoljskem delu je tudi izjava prostovoljca, da na njegovi strani ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik.

(3)

Obvezna sestavina dogovora s prostovoljcem, ki opravlja prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, je izjava prostovoljca, da pri njem niso podane okoliščine iz drugega odstavka 11. člena tega zakona. Prostovoljska organizacija lahko od prostovoljca zahteva tudi predložitev potrdila iz kazenske ali druge ustrezne uradne evidence, ki to dokazuje.

(4)

Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z osebo, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost ali z otrokom do dopolnjenega 15. leta, sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti zastopnik.

(5)

Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z mladoletno osebo ali osebo, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, je dogovor veljaven, ko k njemu da soglasje zakoniti zastopnik ali skrbnik, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.

(6)

Dogovor o prostovoljskem delu lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.

19. člen

(uporaba zakona, ki ureja obligacijska razmerja)

Za razmerja iz dogovora o prostovoljskem delu in razmerja, ki iz dogovora izhajajo in ki s tem zakonom niso urejena, velja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

20. člen

(omejitev pogodbene svobode dogovora o prostovoljskem delu)

(1)

Pri sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu morajo prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka, ter varstva počitka otrok, mlajših od 15 let, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno in ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o razporejanju dela.

(3)

Dogovor sklenjen v nasprotju z določbami prejšnjih dveh odstavkov je ničen.

21. člen

(prenehanje veljavnosti dogovora o prostovoljskem delu)

Dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati:

-

s potekom časa, za katerega je bil sklenjen,

-

sporazumno ali z odpovedjo ene od strank,

-

z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik ali pristojni center za socialno delo ne poda pisnega soglasja za nadaljevanje prostovoljskega dela,

-

z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,

-

z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, ki nima pravnega naslednika in

-

z dnem nastopa okoliščine, ki je dogovorjena za prenehanje veljavnosti dogovora z dogovorom o prostovoljskem delu.

22. člen

(odpoved dogovora o prostovoljskem delu)

(1)

Prostovoljec ali njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če odpoved v roku, ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec dogovor odpove, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene obveznosti.

(2)

Prostovoljska organizacija lahko predčasno odpove dogovor, če preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za opravljanje prostovoljskega dela.

(3)

Dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati z dnem vročitve odpovedi.

23. člen

(evidenca prostovoljcev in prostovoljskega dela)

(1)

Za namene spremljanja stanja in spodbujanja prostovoljstva v organizaciji, organiziranja in izvajanja prostovoljstva ter uresničevanja pravic in obveznosti prostovoljcev, prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom vodi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenco prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela.

(2)

Evidenca prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela vsebuje naslednje podatke:

-

naziv in sedež prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, osebno ime prostovoljca, datum rojstva, datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil,

-

osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča,

-

datum rojstva,

-

datum sklenitve pisnega ali ustnega dogovora, vrsta in obseg povračila dogovorjenih stroškov ter datum izplačila,

-

datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil, ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela,

-

datum izdaje potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,

-

podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno prostovoljsko delo,

-

podatek o vrsti opravljenega prostovoljskega dela,

-

področje prostovoljskega dela po seznamu, določenim s predpisom na podlagi drugega odstavka 23.a člena tega zakona,

-

kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s prostovoljskim delom,

-

število opravljenih prostovoljskih ur glede na kraj izvajanja prostovoljskega dela,

-

število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega dela in

-

navedbo osebnega imena in funkcije odgovorne osebe.

(3)

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom vodi evidenco v elektronski ali fizični obliki na način, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Podatki v evidenci se hranijo deset let od zadnjega vpisa v evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Listine, na podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani, se hranijo deset let od nastanka listine.

Zakon o prostovoljstvu (ZProst)

Časovnica