Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za...

345. Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU)

Razglašam Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2026.

Št. 003-02-1/2026-11

Ljubljana, dne 5. februarja 2026

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O ZAŠČITNIH UKREPIH ZOPER STRATEŠKE TOŽBE ZA ONEMOGOČANJE JAVNEGA UDEJSTVOVANJA (ZZUSTOJU)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen)

(1)

Ta zakon določa zaščitne ukrepe za varstvo fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih zaradi njihovega javnega udejstvovanja, tako da jim zagotavlja varstvo pred očitno neutemeljenimi zahtevki in zlorabljenimi sodnimi postopki za onemogočanje javnega udejstvovanja ter varstvo pred sodnimi odločbami, izdanimi v zlorabljenih sodnih postopkih za onemogočanje javnega udejstvovanja v državah, ki niso države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tretje države).

(2)

Namen tega zakona je varstvo in krepitev svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ter pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu.

2. člen

(prenos direktive Evropske unije)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2024/1069 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki (»strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti«) (UL L št. 2024/1069 z dne 16. 4. 2024).

3. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta zakon se uporablja v pravdnem in drugih civilnih sodnih postopkih, razen v postopkih povračila škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe ali katere druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

(2)

V postopkih iz prejšnjega odstavka se uporabljajo pravila postopka, kot so določena za ta postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

4. člen

(pojmi)

(1)

Upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je fizična ali pravna oseba, ki se javno udejstvuje.

(2)

Javno udejstvovanje pomeni podajanje katere koli izjave ali izvajanje katere koli dejavnosti ob uveljavljanju svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ali pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu ter s tem neposredno povezana pripravljalna, podporna ali pomožna ravnanja.

(3)

Zadeva v javnem interesu pomeni vsako zadevo, ki vpliva na javnost do te mere, da bi ta lahko bila upravičeno zainteresirana zanjo, zlasti na naslednjih področjih:

-

človekove pravice in temeljne svoboščine, javno zdravje, varnost, okolje ali podnebje,

-

dejavnosti fizične ali pravne osebe, ki je javna osebnost v javnem ali zasebnem sektorju,

-

zadeve, ki jih obravnavajo organi zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ali so obravnavane v katerih koli drugih uradnih postopkih,

-

obtožbe o korupciji, goljufiji ali katerem koli drugem kaznivem dejanju ali prekrških ali drugih prestopkih v zvezi s takimi zadevami,

-

dejavnosti za zaščito vrednot iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji, vključno z zaščito demokratičnih procesov pred neupravičenim vmešavanjem, zlasti z bojem proti dezinformacijam.

(4)

Zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja je sodni postopek, ki ni začet z namenom dejanske uveljavitve ali uresničitve pravice do sodnega varstva, temveč je njegov glavni namen preprečevanje, omejevanje ali kaznovanje upravičenca zaradi njegovega javnega udejstvovanja, in v katerem se uveljavljajo neutemeljeni zahtevki. Na tak namen kaže zlasti:

-

obstoj neravnovesja moči med strankama,

-

nesorazmerna, pretirana ali nerazumna narava zahtevka ali njegovega dela, vključno s pretirano višino vrednosti spornega predmeta,

-

obstoj več postopkov, ki so jih začele tožeča stranka ali pridružene stranke v zvezi s podobnimi zadevami,

-

ustrahovanje, nadlegovanje ali grožnje tožeče stranke ali njenih zastopnikov pred začetkom postopkov ali med njimi ter podobno ravnanje tožeče stranke v podobnih ali vzporednih primerih,

-

uporaba nedobrovernih postopkovnih taktik, kot so zavlačevanje postopkov, goljufivo ali nepošteno izbiranje najugodnejšega sodišča ali nedobroverna opustitev postopkov v poznejši fazi.

(5)

Upravičenci so zlasti novinarji, mediji, prijavitelji nepravilnosti po zakonu, ki ureja zaščito prijaviteljev, zagovorniki človekovih pravic, civilna združenja in nevladne organizacije, sindikati, umetniki, raziskovalci in akademiki.