Zakon o Javnem nepremičninskem skladu Republike...

4655. Zakon o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS)

Razglašam Zakon o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 21. seji 20. oktobra 2010.

003-02-9/2010-10

Ljubljana, dne 28. oktobra 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O JAVNEM NEPREMIČNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (ZJNepS)

I. SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa način ustanovitve, namen ustanovitve, temeljna načela poslovanja in odgovornost Javnega nepremičninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javni sklad). Ureja tudi premoženje in naloge javnega sklada, njegove organe, način poslovanja ter druga vprašanja, povezana z ustanovitvijo in delovanjem javnega sklada.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

ravnanje z nepremičnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja;

2.

pridobivanje nepremičnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem nepremičnem premoženju na javni sklad;

3.

razpolaganje z nepremičnim premoženjem pomeni vsak prenos nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne odsvojitve nepremičnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava;

4.

upravljanje nepremičnega premoženja zajema zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, redno in investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, oddajanje v brezplačno uporabo ter sklepanje pravnih poslov za ustanovitev stvarnih in obligacijskih pravic;

5.

upravljavske naloge v povezavi z nepremičnim premoženjem pomenijo sprejemanje in uresničevanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi zaradi obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti nepremičnega premoženja;

6.

uporabniki so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote, pravosodni organi in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;

7.

uporaba nepremičnega premoženja pomeni neposredno posest uporabnika na posameznem nepremičnem premoženju ali na njegovem delu v lasti javnega sklada in neposredno skrb zanj;

8.

uporabnina je nadomestilo za uporabo nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada, ki pokriva vse stroške rednega in investicijskega vzdrževanja nepremičnin ter druge stroške, povezane z ravnanjem z nepremičninami;

9.

redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so: prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost napeljav, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;

10.

investicijsko vzdrževanje pomeni izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.

3. člen

(temeljna določba)

(1)

Javni sklad je pravna oseba. Edini ustanovitelj javnega sklada je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije izvršuje vlada.

(2)

Vlada sprejme akt o ustanovitvi javnega sklada.

(3)

Za vsa vprašanja glede javnega sklada, ki niso drugače urejena v tem zakonu ali aktu o ustanovitvi, se uporablja zakon, ki ureja javne sklade.

4. člen

(namen ustanovitve javnega sklada)

(1)

Namen ustanovitve javnega sklada je enotno in gospodarno ravnanje z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada in upravljanje s prenesenim premoženjem s poudarkom na zagotavljanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov.

(2)

Javni sklad lahko na odplačni način tudi za druge državne organe ali druge osebe javnega prava zagotavlja poslovne prostore in druge nepremičnine, potrebne za njihovo delo. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo.

5. člen

(način uresničevanja namena javnega sklada)

(1)

Javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zadovoljuje potrebe uporabnikov po poslovnih prostorih in drugih nepremičninah. To dosega z usklajenim ravnanjem z vsem nepremičnim premoženjem v svoji lasti in upravljanju na način, da se vrednost nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada ohranja ali povečuje. Premoženje v lasti javnega sklada se ohranja in povečuje skladno s poslovno politiko javnega sklada.

(2)

Javni sklad svoj namen uresničuje tudi z najemanjem nepremičnin na trgu za potrebe posameznih uporabnikov.

6. člen

(temeljna načela poslovanja javnega sklada)

(1)

Javni sklad ravna z nepremičnim premoženjem gospodarno, učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod razpolaganja, ki omogočajo najugodnejše izide za poslovanje javnega sklada.

(2)

Nepremičnega premoženja v lasti javnega sklada ni dovoljeno neodplačno odtujevati in obremenjevati.

(3)

Pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada je obvezna njegova cenitev, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja ravnanje z nepremičnim premoženjem države.

(4)

Ravnanje javnega sklada z nepremičnim premoženjem se izvaja odgovorno in na način, ki zagotavlja transparentnost in enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku ter preglednost vodenja postopka in sprejemanja odločitev.

(5)

Ravnanje javnega sklada z nepremičnim premoženjem je javno, razen v primerih, ko zakon določa drugače.

(6)

Pri zagotavljanju poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov, sprejema javni sklad svoje odločitve na podlagi prostorskih standardov in meril ter kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin.

7. člen

(odgovornost javnega sklada)

Javni sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

II. PREMOŽENJE IN NALOGE JAVNEGA SKLADA

8. člen

(premoženje v lasti javnega sklada)

(1)

Javni sklad je lastnik nepremičnega premoženja, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada (namensko premoženje) ter prostorov, opreme in drugih sredstev, potrebnih za delo javnega sklada.

(2)

Javni sklad lahko od ustanovitelja ali drugih oseb pridobi v last tudi drugo premoženje, ki se ne vpiše v sodni register. Prevzem tega premoženja se uredi s pogodbo.

9. člen

(povečanje namenskega premoženja)

(1)

Nepremično premoženje države, ki ga državni organi ne potrebujejo več za opravljanje svojih nalog ali katerega namembnost ali status se je spremenil ali se je spremenila katera koli druga okoliščina, ki je odločilno vplivala na to, da nepremičnina ni postala last javnega sklada, vlada najmanj dvakrat letno na predlog državnega organa, ki je upravljavec tovrstne nepremičnine ali javnega sklada, s sklepom prenese v last javnega sklada.

(2)

V last javnega sklada se najmanj dvakrat letno s sklepom vlade prenese tudi tisto nepremično premoženje, za katerega ustanovitelj oceni, da ga je zaradi gospodarnosti smiselno prenesti na javni sklad. Predmet prenosa na javni sklad pa ne more biti tisto nepremično premoženje, ki je kot izjema od prenosa v last javnega sklada taksativno našteto v tretjem odstavku 39. člena tega zakona.

(3)

Sklep vlade iz prvega in drugega odstavka tega člena je podlaga za vpis v zemljiško knjigo in vsebuje navedbo, da se s sklepom na javni sklad prenese lastninska pravica na nepremičninah ter dovolilo, ki vsebuje zemljiškoknjižno oznako nepremičnin ter druge podatke, potrebne za vpis lastninske pravice. Sklep vlade ima naravo dokončne odločbe državnega organa po osmi točki 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 37/08 – ZST in 28/09), s katero javni sklad pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

10. člen

(upravljanje premoženja)

Javni sklad lahko z državnimi organi ali drugimi osebami javnega prava sklene pogodbo za izvajanje posameznih nalog upravljanja.

11. člen

(naloge javnega sklada)

(1)

Javni sklad opravlja naslednje naloge:

-

pridobiva, vodi investicije in izvaja druge postopke, vezane na pridobitev nepremičnin z namenom zagotavljanja poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje uporabnikov;

-

sklepa pravne posle, s katerimi najema nepremičnine, najema nepremičnine s postopnim odkupom in pridobiva nepremičnine v brezplačno uporabo za potrebe opravljanja nalog uporabnikov;

-

razpolaga z nepremičninami v svoji lasti;

-

upravlja z nepremičninami v svoji lasti in z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju;

-

opravlja upravljavske naloge v zvezi z nepremičninami v svoji lasti in z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju;

-

vzpostavi in vodi evidenco nepremičnin;

-

oblikuje predloge novih prostorskih rešitev za nepremičnine v svoji lasti in za nepremičnine, ki jih ima v upravljanju;

-

pripravlja predloge prostorskih standardov za potrebe različnih uporabnikov ter predloge meril in kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin posameznim uporabnikom;

-

druge naloge, povezane z ustanovitvijo javnega sklada.

(2)

Javni sklad lahko opravlja tudi druge dejavnosti za lastne potrebe za podporo namenu, za katerega je ustanovljen.

III. ORGANI JAVNEGA SKLADA

12. člen

(organi javnega sklada)

(1)

Organi javnega sklada so: nadzorni svet, uprava in strokovni svet.

(2)

Z aktom o ustanovitvi se lahko določijo tudi drugi strokovni organi in komisije.

13. člen

(nadzorni svet)

(1)

Nadzorni svet ima pet članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta). Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

(2)

Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj, predsednika oziroma predsednico nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik nadzornega sveta) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta pa izvoli svet izmed svojih članov.

(3)

Nadzorni svet sestavljajo strokovnjaki oziroma strokovnjakinje, izbrane skladno s kriteriji, ki veljajo za izbor članov nadzornih svetov v javnih gospodarskih zavodih ter v podjetjih, v katerih ima država (so-)lastniški delež.

14. člen

(uprava)

(1)

Upravo sestavljajo trije člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član uprave).

(2)

Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje članov uprave na podlagi javnega natečaja skladno s pogoji in kriteriji, določenimi z zakonom, ki ureja javne sklade, in z aktom o ustanovitvi. Izmed članov uprave ustanovitelj imenuje predsednika oziroma predsednico uprave (v nadaljnjem besedilu: predsednik uprave).

(3)

Člani uprave so imenovani za dobo štirih let in so lahko na podlagi javnega natečaja še enkrat ponovno imenovani.

(4)

Uprava organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada.

(5)

Javni sklad zastopa predsednik uprave. Po pooblastilu predsednika uprave lahko javni sklad zastopa tudi drug član uprave.

(6)

Način dela uprave se določi v aktu o ustanovitvi.

(7)

Za člane uprave se uporabljajo določbe, ki jih zakon, ki ureja javne sklade, določa za direktorja oziroma direktorico.

15. člen

(strokovni svet)

(1)

Strokovni svet ima štiri člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član strokovnega sveta). Član strokovnega sveta je predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo, predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje, in predstavnik ministrstva, pristojnega za upravo. Član strokovnega sveta je funkcionar ali javni uslužbenec ministrstva, ki ga je imenovalo. Predsednika oziroma predsednico strokovnega sveta izvoli strokovni svet izmed svojih članov.

(2)

Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta.

(3)

Strokovni svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Strokovni svet ob tehničnostrokovni podpori javnega sklada sodeluje pri pripravi in daje predhodno mnenje k prostorskim standardom in merilom ter kriterijem za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, kot so: prostori za izvrševanje kazenskih sankcij, prostori za potrebe pravosodnih organov in prostori ter druge nepremičnine, potrebne za izvajanje posebnih nalog Policije.

IV. POSLOVANJE JAVNEGA SKLADA

16. člen

(postopki ravnanja z nepremičnim premoženjem)

(1)

Za postopke ravnanja z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopke ravnanja z nepremičnim premoženjem države.

(2)

Javni sklad je oproščen plačila sodnih taks za vse vknjižbe lastninske pravice na ime javnega sklada v zemljiško knjigo.

17. člen

(splošni pogoji poslovanja)

Splošne pogoje poslovanja javnega sklada sprejme ustanovitelj na predlog nadzornega sveta.

18. člen

(prostorski standardi in merila ter kriteriji)

(1)

Predloge prostorskih standardov in meril ter kriterijev za zagotavljanje poslovnih prostorov in drugih nepremičnin posameznim uporabnikom na predlog uprave potrdi nadzorni svet.

Zakon o Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (ZJNepS)

Časovnica