TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Nepremičnine, ki so predmet pravde, so bile kupljene v letih 1932 do 1939. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena temeljnega zakona o zakonski zvezi (Ur. list FLRJ, št. 29/46)

uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9.5.1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti. To pa pomeni, da se domneva, da so sporne nepremičnine skupno premoženje pokojnega A. Z. in pokojne M. Z. in da je zaradi zahtevka o določitvi deležev na njem (člen 8 zakona o zakonski zvezi - Ur. list SFRJ, št. 28/65, ki je veljal v času smrti A. Z.), sodišče prve stopnje za vsakega od zakoncev to storilo. Res je sicer, da navedeni predpis ni uzakonjal domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ker bi samo taka določba nalagala toženi stranki dokazno breme o manjšem deležu pokojnega A. Z. Vendar pa že navedeno izhodišče posledično predpostavlja istočasno dokazovanje in ugotavljanje večjega deleža pokojne M. Z. Ob izostanku uzakonjene domneve o enakih deležih je dokazno breme o višini deleža posameznega zakonca na tistem, ki ga uveljavlja, v danem primeru torej tožeče stranke, ki zatrjuje obstoj enakih deležev. Posledična ugotovitev pa je v tem primeru enaka:

delež je po višini ugotovljen tudi za drugega zakonca.