Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije

670. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije

Številka: U-I-73/12-15

Datum: 6. 3. 2014

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe POP TV, d. o. o., Ljubljana, in družbe Kanal A, d. o. o., Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška družba Grčar, o. p., d. o. o., Kamnik, na seji 6. marca 2014

Drugi odstavek 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10) se razveljavi.

Pobudnici zatrjujeta, da je drugi odstavek 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSFCJA) v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, 33. in 74. členom Ustave. Navajata, da sta izdajatelja medijev, ki razširjata TV-programa "POP TV" in "Kanal A", na seznamu nacionalnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddajata na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa. Zato naj bi bila na podlagi izpodbijane določbe zavezanca za izvedbo javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Z izpodbijano določbo naj bi jima bila naložena nova finančna obveznost, za katero ne obstaja stvarno upravičen razlog. Komercialni mediji naj bi izvajali gospodarsko dejavnost na področju izvajanja medijske dejavnosti, ki je zaradi zagotavljanja javnega interesa že pravno urejeno. Pobudnici naj bi bili v okviru svoje dejavnosti dolžni zagotavljati javni interes z obveznimi programskimi deleži slovenskih avdiovizualnih del in deleži avdiovizualnih del neodvisnih producentov. Zato naj bi bila njuna programska neodvisnost že dovolj omejena. Pobudnici izvajata televizijsko dejavnost, z izpodbijano določbo pa naj bi zakonodajalec določil obveznost financiranja kinematografske dejavnosti in dejavnosti produkcije filmov. Pobudnici navajata, da način financiranja kinematografske dejavnosti, ki naj bi bila v javnem interesu, ni nujno potreben, ker bi bilo mogoče sredstva pridobiti tudi na drugačen način. Aktivno financiranje kinematografske dejavnosti v javnem interesu iz dobička zasebnih gospodarskih družb naj bi pomenilo nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude in naj bi bilo prikrita obdavčitev svobode izražanja. Z naložitvijo obveznosti financiranja kinematografske dejavnosti naj bi zakonodajalec posegel v 74. in 33. člen Ustave. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker za izvenproračunsko financiranje kinematografske dejavnosti zavezuje le določene gospodarske subjekte, ki s kinematografsko dejavnostjo niso povezani.