TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožnik mora tožencu v 15-dneh povrniti 1792,69 EUR (prej 429.600 SIT) stroškov odgovora na revizijo.

Vezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.

Tožnik, ki v pritožbi ni grajal nepravilne uporabe načela o vezanosti na pravnomočno odločbo o rešitvi prehodnega vprašanja, se ne more na to kršitev sklicevati šele v reviziji - pa čeprav je videti, kot da je pritožbeno sodišče to kršitev ponovilo - s tem, ko je navedlo, da "posredno iz razlogov sodbe izhaja neutemeljenost tega tožbenega zahtevka, ker iz citirane pravnomočne sodne odločbe izhaja neplačilo kupnine". To je vsekakor smelo (in celo moralo) storiti, ko je odgovorilo na pritožbeni očitek (ki seveda ni bil tak, kot je revizijski: da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na obrazložitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani", kar očita šele v reviziji, pač pa), da sodba prve stopnje nima razlogov za zavrnitev kondicijskega zahtevka in da je dokazna ocena glede dejstev, ki so pomembna za odločanje o tem zahtevku, pomanjkljiva.

Z razdrtjem pogodbe je prodajalki nastal samo kondicijski zahtevek (na vrnitev prodane nepremičnine - pravno, kar pomeni zemljiškoknjižno, in dejansko, kar pomeni izročitev v posest). Do takrat pa kupcu tudi ni mogel nastati morebiten obogatitveni (verzijski) zahtevek za povrnitev stroškov, ki jih je imel z vlaganji v nepremičnino. Ker ne zatrjuje, da bi bila sporna nepremičnina vrnjena, in ob dejstvu, da jo ima še vedno v posesti, zato (zaenkrat) še nima obogatitvenega zahtevka. Tako kot nepremičnina še ni prešla (oziroma se vrnila) v last prodajalke (toženke), tudi vlaganja v njo pravno in dejansko obstajajo tam, kjer so bila - pri tožniku.