Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi...

1980. Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR)

Razglašam Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. maja 2009.

Št. 003-02-5/2009-15

Ljubljana, dne 29. maja 2009

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SOOBSTOJU GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN Z OSTALIMI KMETIJSKIMI RASTLINAMI (ZSGSROKR)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa v skladu s 26.a členom Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L št. 106 z dne 17. 4. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo 2008/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. 3. 2008, str. 45), in ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 23. julija 2003 o smernicah za pripravo nacionalnih strategij in najboljših praks za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih posevkov s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom (UL L št. 189 z dne 29. 7. 2003, str. 36) ukrepe za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, postopek prijave pridelave gensko spremenjenih rastlin, obveznosti pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin, način vzpostavitve območij za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in območij brez gensko spremenjenih rastlin, strokovno usposabljanje pridelovalcev za ravnanje z gensko spremenjenimi rastlinami, vzpostavitev in vodenje registra pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin ter evidence območij za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in evidence območij brez gensko spremenjenih rastlin, postopke za uveljavljanje odškodnine za škodo, nastalo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, plačilo prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, spremljanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, ki so dovoljeni za pridelavo, v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih, inšpekcijski nadzor in sankcije.

(2)

Ta zakon se sprejema ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/97/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 81).

2. člen

(uporaba zakona)

Določbe tega zakona se uporabljajo za gensko spremenjene kmetijske rastline (v nadaljnjem besedilu: GSR), ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme na prostem ali v zaščitenem prostoru.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

GSR so kmetijske rastline, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z GSO;

2.

vrsta GSR je gensko spremenjena rastlina določene vrste kmetijskih rastlin;

3.

posebni identifikator za GSO je oznaka za identifikacijo posameznega GSO, ki se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (UL L št. 10 z dne 16. 1. 2004, str. 5);

4.

soobstoj je pridelava kmetijskih rastlin na določenem območju pod pogoji in na način, ki omogočajo izbiro med pridelavo GSR ter konvencionalnim, ekološkim ali drugim načinom pridelave;

5.

pridelovalec ali pridelovalka GSR (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec GSR) je fizična ali pravna oseba, ki je nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in prideluje GSR na zemljiščih v uporabi tega kmetijskega gospodarstva;

6.

prispevek za pridelavo GSR je denarni znesek, ki ga vsako leto za pridelavo GSR plača pridelovalec GSR;

7.

kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in se vodi v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

8.

zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so kmetijska zemljišča, ki so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vpisana v RKG pri tem kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: zemljišča, vpisana v RKG);

9.

druga zemljišča so površine, na katerih se lahko pridelujejo kmetijske rastline in ki niso vpisana v RKG v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

10.

pridelava GSR na prostem je pridelava GSR brez uporabe kakršnekoli zaščite ali pridelava pod zaščitno folijo (vključno s premičnimi tuneli) ali pridelava z uporabo drugih prekrivnih materialov na zemljiščih, vpisanih v RKG pri določenem kmetijskem gospodarstvu;

11.

pridelava GSR v zaščitenem prostoru je pridelava GSR na zemljišču, vpisanem v RKG pri določenem kmetijskem gospodarstvu, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, vrsto dejanske rabe »Rastlinjak«;

12.

grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, osnovna enota identifikacijskega sistema za vpis zemljišč v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG;

13.

GERK-PID je neponovljiva identifikacijska oznaka GERK.

4. člen

(pridelovalec GSR, pridelava GSR)

(1)

GSR lahko prideluje pridelovalec GSR, ki je ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) prijavil pridelavo GSR na prostem ali v zaščitenem prostoru na zemljiščih, vpisanih v RKG pri tem kmetijskem gospodarstvu, ki je plačal predpisani prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona in ga je ministrstvo vpisalo v register pridelovalcev GSR v skladu s tem zakonom. Na zemljiščih, vpisanih v RKG, ki ležijo na območjih, varovanih ali zavarovanih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, se GSR pridelujejo tako, da ta pridelava ne vpliva negativno na varstvene cilje, ki so za ta območja določeni s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(2)

Pridelovalec GSR mora biti strokovno usposobljen za ravnanje z GSR in mora izpolnjevati obveznosti pridelovalca GSR iz 9. oziroma 13. člena tega zakona.

(3)

Šteje se, da je pridelovalec GSR strokovno usposobljen za ravnanje z GSR, če ima sam veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona ali če zagotovi fizično osebo, ki ima veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona in je na kmetijskem gospodarstvu pridelovalca GSR odgovorna za pridelavo GSR.

5. člen

(splošne informacije o možnosti pridelave GSR)

(1)

Ministrstvo mora nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, na njegovo zahtevo posredovati splošne informacije o možnosti pridelave vrste GSR, o višini prispevka za pridelavo GSR, o obveznostih pridelovalca GSR, o ukrepih za zagotavljanje soobstoja, ki jih je treba izvesti v skladu s tem zakonom, in o izvajalcih strokovnega usposabljanja za ravnanje z GSR.

(2)

V splošni informaciji lahko nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi tudi informacijo o območjih za pridelavo GSR in območjih brez GSR, vzpostavljenih v skladu s tem zakonom.

6. člen

(varovalni, zadrževalni in pribežališčni pas ter ukrepi v naslednjih letih po spravilu pridelka GSR)

(1)

Za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, ki niso GSR, se posevku GSR določijo varovalni, zadrževalni oziroma pribežališčni pas, v katerih se izvajajo ukrepi, določeni v drugem, tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena.

(2)

Varovalni pas je pas, ki ločuje posevek GSR od posevkov, ki niso GSR. V tem pasu se ne pridelujejo kmetijske rastline, ki so iste ali sorodne vrste kakor GSR in se lahko križajo z GSR. Širina varovalnega pasu se določi glede na vrsto kmetijskih rastlin, ki ji pripadajo GSR, glede na način pridelave (na prostem ali v zaščitenem prostoru) ter glede na lokalne, naravne, geografske in druge posebnosti, ki bi lahko vplivale na nenamerno prisotnost GSO v drugih kmetijskih rastlinah ali v njihovem pridelku, ob upoštevanju dovoljenih pragov Skupnosti za naključno ali nenamerno prisotnost GSO v proizvodih. Širina varovalnega pasu se zmanjša, če se okoli posevka GSR vzpostavi zadrževalni ali pribežališčni pas.

(3)

Zadrževalni pas je rob ob posevku GSR, ki zaradi višine ali drugih lastnosti predstavlja oviro pri prenosu cvetnega prahu GSR na druge rastline, ki niso gensko spremenjene. Zadrževalni pas so lahko tudi rastline iste vrste kot so GSR, le da so gensko nespremenjene, njihov pridelek pa se vključi v pridelek GSR ali označi v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(4)

Če se na prostem pridelujejo GSR, ki so gensko spremenjene tako, da so odporne proti insektom (v nadaljnjem besedilu: proti insektom odporne GSR), je treba za preprečitev razvoja odpornih insektov urediti tudi pribežališčni pas. Pribežališčni pas je površina, na kateri mora pridelovalec GSR pridelovati gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR. Velikost pribežališčnega pasu se določi glede na posamezno rastlinsko vrsto in vrsto GSO. Pridelek iz pribežališčnega pasu se vključi v pridelek GSR ali označi v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(5)

Zaradi preprečevanja nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih se v določenem obdobju po spravilu pridelka določenih vrst GSR na površini, na kateri je bil posevek GSR izvaja:

-

uničevanje samosevnih rastlin, zraslih iz materiala GSR, ki je ostal na teh površinah, oziroma

-

obvezno vrstenje kmetijskih rastlin.

(6)

Pristojni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor) najmanj enkrat v rastni dobi, vendar pred cvetenjem GSR, pregleda zemljišča, na katerih se po podatkih iz registra pridelovalcev GSR v tej rastni dobi pridelujejo GSR na podlagi prijave pridelave GSR iz 7. člena tega zakona, in preverja, ali se na zemljiščih, ki ležijo v varovalnem, zadrževalnem oziroma pribežališčnem pasu, izvajajo ukrepi iz tega člena.

(7)

Vlada za posamezno vrsto GSR določi sorodne vrste kmetijskih rastlin, širino varovalnega pasu in najmanjšo širino zadrževalnega ali pribežališčnega pasu, ki se upošteva pri zmanjšanju širine varovalnega pasu v skladu z drugim odstavkom tega člena, način ureditve pribežališčnega pasu iz četrtega odstavka tega člena, vrste GSR, pri katerih je treba izvajati ukrepe iz petega odstavka tega člena, in obdobje trajanja teh ukrepov.

II. PRIJAVA PRIDELAVE GSR IN VPIS V REGISTER PRIDELOVALCEV GSR

7. člen

(prijava pridelave GSR)

(1)

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, mora na ministrstvo za namene preverjanja izpolnjevanja obveznosti pridelovalca GSR ter odločanja po tem zakonu prijaviti pridelavo GSR najmanj 60 dni pred predvidenim začetkom pridelovanja posamezne vrste GSR v posameznem letu pridelave.

(2)

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, v prijavi pridelave GSR navede podatke o:

-

nosilcu kmetijskega gospodarstva (firma ali osebno ime in sedež ali naslov; matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana);

-

kmetijskem gospodarstvu (identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki mu je dodeljena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);

-

zemljiščih, vpisanih v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu, na katerih bo prideloval GSR (GERK-PID oziroma del GERK, na katerem bo posevek GSR);

-

GSR, ki jih namerava pridelovati (vrsta kmetijskih rastlin, sorta in posebni identifikator za GSO);

-

način pridelave GSR (na prostem ali v zaščitenem prostoru);

-

ukrepih, ki jih bo izvedel za zagotavljanje soobstoja v skladu s 6. členom tega zakona, in o zemljiščih, na katerih bodo ti ukrepi izvedeni (za zemljišča, vpisana v RKG: GERK-PID; za druga zemljišča: katastrska občina in številka parcele);

-

obdobju pridelovanja GSR, ki je pri večletnih GSR lahko največ 10 let oziroma do datuma veljavnosti dovoljenja za dajanje določenega GSO na trg;

-

osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR in bo na tem kmetijskem gospodarstvu odgovorna za pridelavo GSR (osebno ime in naslov; enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti).

(3)

Prijavi pridelave GSR mora priložiti izjavo, da bo izpolnjeval obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona, v primeru iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona pa tudi pisni dogovor o skupnem izvajanju ukrepov za zagotavljanje soobstoja na zemljiščih, vpisanih v RKG pri drugem kmetijskem gospodarstvu, in drugih zemljiščih, ki niso v njegovi lasti.

(4)

Minister ali ministrica, pristojna za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način vložitve prijave pridelave GSR.

8. člen

(vpis pridelovalca GSR v register pridelovalcev GSR)

(1)

Ministrstvo vpiše pridelovalca GSR v register pridelovalcev GSR iz prvega odstavka 18. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: register pridelovalcev GSR) tako, da v register pridelovalcev GSR vpiše podatke iz prijave pridelave GSR iz prejšnjega člena. Ob vpisu v register pridelovalcev GSR se pridelovalcu GSR izda izpis iz registra pridelovalcev GSR.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR, če:

-

se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, ki nimajo dovoljenja za dajanje na trg za pridelavo v skladu s predpisi, ki urejajo GSO,

-

je iz prijave pridelave GSR razvidno, da sorta GSR določene vrste ne izpolnjuje pogojev za pridelavo in trženje v skladu s predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin,

-

je prijava pridelave GSR v nasprotju z določbami 4. člena tega zakona,

-

pridelovalec GSR ni plačal predpisanega prispevka za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona,

-

so ukrepi, navedeni v prijavi pridelave GSR, v nasprotju s 6. členom tega zakona,

-

oseba, ki jo je pridelovalec GSR navedel v prijavi kot osebo, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR in bo na tem kmetijskem gospodarstvu odgovorna za pridelavo GSR, nima veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona,

-

je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vložil prijavo pridelave GSR, vključen v oblike kmetovanja, pri katerih uporaba GSO ni dovoljena,

-

je bilo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona ugotovljeno, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vložil prijavo pridelave GSR, v preteklem letu ni izpolnjeval obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona,

-

se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, za katere je sprejeta geografska izključitev v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin; če se geografska izključitev nanaša le na del ozemlja Republike Slovenije, ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR le za pridelavo na tem delu ozemlja,

-

se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, za katere je vlada v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin, poslala Evropski komisiji osnutek predpisa o prepovedi pridelave GS-rastlin oziroma sprejela predpis o prepovedi pridelave GS-rastlin; če se prepoved pridelave nanaša le na del ozemlja Republike Slovenije, ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR le za pridelavo na tem delu ozemlja.

(3)

Pridelovalec GSR, ki je vpisan v register pridelovalcev GSR v skladu s tem členom, mora ministrstvu priglasiti vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v tem registru, najpozneje v 30 dneh od dneva nastale spremembe.

(4)

Pridelovalca večletnih GSR ministrstvo izpiše iz registra pridelovalcev GSR pred potekom obdobja pridelave iz sedme alineje drugega odstavka prejšnjega člena:

-

po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če se ugotovi, da je kršil obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona, ali prenehal izpolnjevati pogoje glede strokovne usposobljenosti za ravnanje z GSR iz 4. člena tega zakona,

-

po uradni dolžnosti, če se v primeru pridelave večletnih rastlin ugotovi, da predpisani prispevek za pridelavo GSR v tekočem letu ni bil plačan v skladu s 23. členom tega zakona,

-

na podlagi obvestila pridelovalca GSR, da teh GSR ne bo več prideloval.

9. člen

(obveznosti pridelovalca GSR)

(1)

Pridelovalec GSR mora pridelovati GSR tako, kakor je navedel v prijavi pridelave GSR, na podlagi katere ga je ministrstvo vpisalo v register pridelovalcev GSR.

(2)

Pri pridelavi mora zagotoviti, da bodo izvedeni vsi ukrepi iz 6. člena tega zakona, ki jih je navedel v prijavi pridelave GSR.

(3)

Če se bodo posamezni ukrepi iz 6. člena tega zakona izvajali na zemljiščih, ki niso vpisana v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu, ali na drugih zemljiščih, ki niso v njegovi lasti, se mora pridelovalec GSR o izvajanju ukrepov na teh zemljiščih pisno dogovoriti z nosilci kmetijskih gospodarstev, pri katerih so ta zemljišča vpisana v RKG, oziroma z lastniki ali lastnicami (v nadaljnjem besedilu: lastnik) drugih zemljišč. Iz pisnega dogovora o skupnem izvajanju ukrepov za zagotavljanje soobstoja mora biti jasno razvidno, na katera zemljišča se dogovor nanaša (navedeni morajo biti najmanj: nosilec kmetijskega gospodarstva, pri katerem je zemljišče vpisano v RKG, ali lastnik drugega zemljišča; GERK-PID ali katastrska občina in številka parcele) in kateri od ukrepov, navedenih v 6. členu tega zakona, bodo na posameznem zemljišču izvedeni. Pisni dogovor velja za v dogovoru določeno obdobje pridelave GSR, tudi če se je zemljišče, na katero se nanaša, v tem obdobju vpisalo v RKG k drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva ali če se je spremenil lastnik drugega zemljišča.

(4)

Za pridelavo se mora uporabiti semenski material GSR, ki izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. Pridelovalec GSR mora zagotoviti, da je semenski material GSR pred in med setvijo ali saditvijo fizično ločen od drugega semenskega materiala. Če semenskega materiala GSR ne uporabi v celoti, lahko neuporabljen semenski material GSR shrani ločeno od drugega semenskega materiala ali ga originalno zaprtega in označenega vrne distributerju, pri katerem ga je nabavil, v skladu s splošnimi pogoji trgovanja. Neuporabljenega semenskega materiala GSR ne sme uporabiti za drug namen ali ga zavreči, ne da bi ga pred tem obdelal na način, da ni več uporaben za setev ali saditev oziroma, da ni več sposoben za nadaljnjo reprodukcijo.

(5)

Pridelovalec GSR mora zagotoviti, da so GSR in njihov pridelek med spravilom, transportom, skladiščenjem oziroma predelavo fizično ločeni od gensko nespremenjenih rastlin in njihovega pridelka. GSR in njihov pridelek mora označiti v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(6)

Pridelovalec GSR mora zagotoviti tudi, da se za njihovo pridelavo, spravilo, transport, skladiščenje oziroma predelavo uporabljajo drugi stroji, naprave, oprema in transportna ter druga sredstva, kakor se uporabljajo za gensko nespremenjene kmetijske rastline, oziroma da se po uporabi za GSR obvezno temeljito očistijo morebitnih ostankov gensko spremenjenega semena ali GSR oziroma njihovega pridelka.

(7)

Pridelovalec GSR mora izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotoviti tudi, če se opravilo (npr. setev, spravilo) izvede s stroji, napravami, opremo in transportnimi ter drugimi sredstvi, ki niso v njegovi lasti ali uporabi, oziroma če to zanj izvede druga oseba.

(8)

Pridelovalec GSR mora voditi evidenco o pridelavi GSR v določeni rastni dobi, ki vsebuje načrt pridelave z označenim varovalnim, zadrževalnim oziroma pribežališčnim pasom in podatke o:

-

semenskem materialu, ki ga je uporabil za pridelavo GSR (vrsta, sorta in posebni identifikator za GSO, količina nabavljenega in uporabljenega semenskega materiala), ter o njegovem poreklu (distributer, pri katerem je semenski material nabavil),

-

neuporabljenem semenskem materialu (količina, morebitna shranitev, vračilo distributerju, način uničenja),

-

dejanski površini zemljišča, na katerem prideluje GSR,

-

datumu setve, saditve oziroma presajanja GSR,

-

opravilih, ki so bila izvedena s stroji, napravami, opremo, transportnimi oziroma drugimi sredstvi, ki niso v njegovi lasti oziroma uporabi (vrsta in datum opravila, lastništvo strojev in opreme),

-

posebnostih pri pridelavi GSR med rastjo,

-

datumu spravila pridelka in količini pridelka,

-

načinu skladiščenja, uporabi ali odsvojitvi pridelka GSR.

(9)

Pridelovalec GSR mora podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka, dokazila o nabavi semenskega materiala GSR in uradne etikete, s katerimi je bil označen semenski material GSR, hraniti najmanj 5 let od leta, v katerem so evidence nastale oziroma v katerem je pridobil dokazila, in za GSR, ki so večletne kmetijske rastline, najmanj 5 let od leta, ko jih je prenehal pridelovati.

III. OBMOČJA ZA PRIDELAVO GSR

10. člen

(dogovor o območju za pridelavo GSR)

(1)

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki želijo pridelovati GSR in imajo na določenem pridelovalnem območju v uporabi zemljišča, vpisana v RKG pri svojih kmetijskih gospodarstvih, lahko predlagajo sklenitev dogovora, da se bodo določeno obdobje, ki ni daljše od 5 let, na tem območju pridelovale GSR (v nadaljnjem besedilu: dogovor o območju za pridelavo GSR).

(2)

Dogovor o območju za pridelavo GSR morajo v pisni obliki skleniti nosilci vseh kmetijskih gospodarstev, ki imajo na tem območju v uporabi zemljišča, vpisana v RKG, in lastniki drugih zemljišč na tem območju (v nadaljnjem besedilu: podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR).

(3)

Dogovor o območju za pridelavo GSR mora vsebovati:

-

seznam vseh podpisnikov oziroma podpisnic (v nadaljnjem besedilu podpisniki) dogovora o območju za pridelavo GSR (firma in sedež ali osebno ime in naslov; KMG-MID ali pri lastnikih drugih zemljišč: matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana); pri tistih podpisnikih, ki so pridelovalci GSR; se navedejo tudi podatki o osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR (osebno ime in naslov, enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti);

-

osebno ime in naslov skupnega predstavnika v postopku pridobitve odločbe o območju za pridelavo GSR in za sporočanje letnega načrta pridelave GSR iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona;

-

grafično opredelitev območja za pridelavo GSR s seznamom vseh zemljišč, vpisanih v RKG na tem območju (GERK-PID), in drugih zemljišč (katastrska občina in številka parcele) na tem območju (po podpisnikih dogovora o območju za pridelavo GSR);

-

vrste GSR, ki se bodo pridelovale na območju za pridelavo GSR (za vsako vrsto GSR se navedeta vrsta kmetijskih rastlin in posebni identifikator za GSO);

-

način pridelave GSR;

-

obdobje pridelovanja GSR;

-

izjavo, da bodo GSR pridelovali le pridelovalci GSR;

-

obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR vsako leto v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena tega zakona do predpisanega roka sporočili ministrstvu letni načrt pridelave GSR;

-

obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, ki bodo v skladu z letnim načrtom pridelave, v tekočem letu pridelovali GSR, plačali predpisani prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona;

-

obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR zagotavljali izvajanje ukrepov, določenih v letnem načrtu pridelave iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona, in izpolnjevali obveznosti iz 13. člena tega zakona;

-

pogoje, pod katerimi lahko podpisnik dogovora odstopi od dogovora o območju za pridelavo GSR.

(4)

Minister predpiše način predložitve dogovora.

11. člen

(odločitev o območju za pridelavo GSR)

Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR)

Časovnica