Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo...

1052. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Na podlagi veljavnih predpisov sklepata pogodbeni stranki:
1. kot predstavniki delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij,
– Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kmetijstvo, živilsko industrijo in gozdarstvo in
– Zadružna zveza Slovenije
in
2. kot predstavniki delojemalcev:
– Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije
naslednjo

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

B. NORMATIVNI DEL

Splošno

5. člen

(Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

(1)

Izraz »poslovodna oseba« se razume skladno z zakonom o gospodarskih družbah.

(2)

»Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ter vsebuje podroben opis dela in pogoje za opravljanje dela posameznega delovnega mesta.

(3)

Za skupno delovno dobo se štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti.

(4)

Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje:

-

prekinjena in neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, razen v primerih iz 5. točke 64. člena te pogodbe,

-

delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

za prevzete delavce tudi delovna doba pri delodajalcu, od katerega so prevzeti,

-

kadar iz razlogov na strani delodajalca pri družbah, ki so kapitalsko povezane z večinskim deležem, pride do zaposlitve delavca iz ene povezane družbe v drugo.

(5)

Izraz »uredba« je skrajšana oblika zapisa vsakokrat veljavne uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne glede na morebitno spremembo njenega naziva.

6. člen

(Enotni minimalni standardi)

(1)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov.

(2)

Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem. K temu pisnemu sporazumu mora dati soglasje reprezentativni sindikat na ravni države.

(3)

Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta. Ukrep je časovno omejen.

7. člen

(Razvrstitev delovnih mest)

Delovna mesta se skladno s KLASIUS razvrščajo v osem tarifnih razredov, glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, kot sledi:

TR	STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE	VRSTA IZOBRAZBE
I.	nedokončana osnovnošolska obveznost	11001 – nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 – popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 – nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 – nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
II.	osnovnošolska izobrazba	12001 – osnovnošolska izobrazba 12099 – osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
III.	nižja poklicna in podobna izobrazba	13001 – nižja poklicna izobrazba 13099 – nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
IV.	srednja poklicna in podobna izobrazba	14001 – srednja poklicna izobrazba 14099 – srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V.	srednja strokovna in splošna izobrazba	15001 – srednja strokovna izobrazba 15002 – srednja splošna izobrazba 15099 – srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno
VI/I	višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba	16101 – višja strokovna izobrazba 16102 – višješolska izobrazba (prejšnja) 16199 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VI/II	visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba	16201 – specializacija po višješolski izobrazbi 16202 – visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 – visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 – visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VII.	visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba	17001 – specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) 17002 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 17003 – magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 – visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
VIII.	visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba	18101 – specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 18102 – magisterij znanosti (prejšnji) 18199 – magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 – doktorat znanosti (prejšnji) 18202 – doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 – doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno

Pogodba o zaposlitvi in njene posebne oblike

8. člen

(Pogodba o zaposlitvi)

(1)

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih lahko vsebuje tudi poskusno delo ali pripravništvo.

(2)

Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3)

Delodajalec kolektivne pogodbe in splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči.

9. člen

(Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas)

Poleg v zakonu določenih primerov se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:

-

delo na določenem projektu,

-

primer, ko se na prijavo za delovno mesto ni prijavil noben ustrezen kandidat,

-

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva,

-

delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.

10. člen

(Projektno delo)

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.

Poskusno delo in pripravništvo

11. člen

(Poskusno delo)

(1)

Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.

(2)

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

-

za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,

-

za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,

-

za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,

-

za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,

-

za dela VII., VIII. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

(3)

Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.

12. člen

(Pogodba o zaposlitvi pripravnika)

(1)

Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2)

Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji oziroma ravni njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.

13. člen

(Trajanje pripravništva)

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2)

Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje oziroma ravni najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo oziroma ravni najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja oziroma raven), štiri mesece (VI. stopnja oziroma raven), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo oziroma raven).

(4)

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

14. člen

(Program pripravništva)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

15. člen

(Mentorstvo)

Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo oziroma raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

16. člen

(Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva)

(1)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo oziroma raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(3)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

Drugo delo in napotitev na delo v drug kraj

17. člen

(Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela)

(1)

Delavcu se lahko odredi drugo delo brez spremembe ali ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če gre za:

-

nadomeščanje začasno odsotnega delavca, vendar največ tri mesece,

-

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka, pod pogojem, da je to drugo delovno mesto v istem ali največ enem nižjem tarifnem razredu,

-

delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, na drugo ustrezno delo in je takšna možnost opredeljena v pogodbi o zaposlitvi,

-

za delavca, ki začasno ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dela,

-

če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za kontinuiran proizvodni proces.

(2)

O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.

(3)

Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena.

(4)

V primeru odreditve drugega dela ima delavec pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.

(5)

Če je delavcu izrečen varstveni ali vzgojni ukrep ali če dela ne sme opravljati iz zdravstvenih razlogov, je dolžan opravljati tudi drugo delo, za katerega se zahteva enaka ali nižja strokovna izobrazba oziroma znanje in zmožnosti, kot jih ima delavec.

18. člen

(Napotitev delavca na delo v drug kraj)

(1)

Delavec je napoten na delo v drug kraj pod pogoji, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o zaposlitvi.

(2)

Drug kraj je lahko oddaljen največ 120 km od delavčevega bivališča, pot na delo in z dela pa v nobenem primeru ne sme trajati več kot tri ure in pol.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

19. člen

(Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)

(1)

Delodajalec lahko začne postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno oziroma ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

(2)

Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu. Po zaključku tega obdobja delodajalec sprejme pisno oceno delavčevega dela. V primeru, da delodajalec sprejeme negativno oceno, mora delavcu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, omogočiti zagovor v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(3)

Če delavec tako zahteva, mora delodajalec na razgovor iz prvega in drugega odstavka tega člena povabiti sindikat, katerega član je delavec.

(4)

Delavec ima pred razgovorom iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico pogledati dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek.

(5)

V čas trajanja postopka iz drugega odstavka tega člena se ne sme šteti časa upravičenih odsotnosti delavca (letni dopust, odsotnost zaradi bolezni ipd.).

(6)

Delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če pred tem ni izpeljal postopka po tem členu.

20. člen

(Sprememba delodajalca)

(1)

V primeru spremembe delodajalca v skladu z zakonom o delovnih razmerjih mora delodajalec prenosnik najmanj 8 dni pred dejanskim prehodom delavca k delodajalcu – prevzemniku oziroma pričetkom opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku delavcu vročiti pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati naziv in sedež delodajalca prevzemnika, kraj in pričetek opravljanja dela ter opozorilo, da bo lahko delodajalec prenosnik delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če bo odklonil prehod in dejansko opravljanje dela.

(2)

Delodajalec prevzemnik mora delavcu najkasneje na dan pričetka opravljanja dela izročiti pisni aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi, ki morata vsebovati najmanj enake pogodbene pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku.

Delovni čas

21. člen

(Dodatni primeri za delo prek polnega delovnega časa)

(1)

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo, če dela ni mogoče opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2)

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo poleg primerov, navedenih v zakonu, tudi v naslednjih primerih:

-

da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, strojelomov, ali drugih zastojev, ki jih ni bilo mogoče predvideti,

-

da se opravi delo, ki ga je nujno potrebno zaradi posebnosti kmetijske in živilsko predelovalne dejavnosti (pokvarljivo blago, nepredvidene vremenske razmere itd.),

-

da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,

-

nadomeščanje nepričakovano odsotnega delavca.

22. člen

(Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi)

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali potrebe uporabnikov, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev.

23. člen

(Letni razpored delovnega časa)

(1)

Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa, pri čemer mora upoštevati sezonske in druge vplive pri organizaciji delovnega časa in organizacije dela, zakonsko določene odmore in počitke delavcev ter prednost delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo najmanj en teden dopusta v času poletnih šolskih počitnic. Delodajalec o razporedu obvesti reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ter delavce. Reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko v roku 8 dni poda svoje mnenje.

(2)

Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. O tej prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 5 dni pred uvedbo prerazporeditve, če gre za več kot 10 delavcev.

24. člen

(Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela)

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

25. člen

(Delovni čas nočnega delavca)

Delovni čas delavca, ki dela ponoči, ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan, razen v primerih proizvodnje s sezonskim značajem dela, ko se to obdobje lahko podaljša na šest mesecev.

26. člen

(Delovni čas krajši od polnega)

(1)

Delodajalec je dolžan delavcu z otrokom do treh let starosti omogočiti delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi, ki urejajo starševstvo.

(2)

Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)

V primeru iz prejšnjega odstavka mora delodajalec delavcu na njegovo zahtevo omogočiti delo v delovnem času, ki omogoča ustrezno varstvo otrok, razen če delovni proces tega ne dopušča.

Pravica do odsotnosti z dela

27. člen

(Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače)

(1)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače v breme delodajalca do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

-

lastne poroke – 1 dan

-

poroke otroka – 1 dan

-

smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v izvenzakonski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev, očima, mačehe, posvojitelja – 2 dni

-

smrti starih staršev, bratov, sester – 1 dan

-

na osnovi predloga specialista medicine dela za medicinsko programski oddih – po presoji delodajalca

-

selitev s spremembo stalnega ali začasnega bivališča – 1 dan

-

hujše nesreče, ki zadane delavca – po presoji delodajalca

-

v drugih primerih – po presoji delodajalca.

(2)

Odsotnost v zgornjih primerih mora biti neposredno povezana z nastopom dogodka.

(3)

Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa. Če v navedenih primerih ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je takšna odsotnost v breme delavca.

28. člen

(Pravica do odsotnosti z dela brez nadomestila plače)

(1)

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkov,

-

zasebnega potovanja,

-

popravila hiše ali stanovanja,

-

izobraževanja v lastnem interesu,

-

zdravljenja na lastne stroške.

(2)

Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo delodajalec, vendar v primeru prve, druge, tretje in četrte alineje le, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.

(3)

Delodajalec lahko delavčevo zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne razmere in zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.

(4)

V navedenih primerih delavec nima pravice do nadomestila plače. Delodajalec se z delavcem lahko dogovori o povračilu vseh plačanih prispevkov za socialno varnost.

Počitek in letni dopust

29. člen

(Dnevni in tedenski počitek v primeru izmenskega dela)

V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.

30. člen

(Dnevni ali tedenski počitek v nekaterih dejavnostih, za nekatera delovna mesta, poklice ali vrsto dela)

V dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice se v primerih:

-

kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali

-

kjer narava dejavnost zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali

-

v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela

se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

31. člen

(Letni dopust)

(1)

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do izhodiščnega letnega dopusta:

-

če dela 4 dni na teden v trajanju najmanj 16 dni,

-

če dela 5 dni na teden v trajanju najmanj 20 dni,

-

če dela 6 dni na teden v trajanju najmanj 24 dni.

(2)

Poleg izhodišča iz prejšnjega odstavka ima pravico do dodatnih dni letnega dopusta:

-

starejši delavec: 3 dni

Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Časovnica