Zakon o vojaških invalidih (ZVI)

448. Zakon o vojaških invalidih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o vojaških invalidih

Razglaša se zakon o vojaških invalidih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na Seji Zbora združenega dela dne 11. decembra 1974 in na seji Zbora občin dne 11. decembra 1974.

Št. 192-7/74

Ljubljana, dne 11. decembra 1974.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o vojaških invalidih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravice po tem zakonu imajo vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi), uživalci družinske invalidnine in družinski člani vojaških invalidov po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev.

1.a člen

Pravice po tem zakonu so:

1.

invalidski dodatek,

2.

družinski dodatek,

3.

rehabilitacija,

4.

posmrtnina,

5.

povračilo potnih stroškov.

2. člen

Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

II. INVALIDSKE PRAVICE

1. Invalidski dodatek

3. člen

(1)

Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I. do V. skupine, ne glede na starost in zmožnost za delo, ter drugi invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so dopolnili 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti;

2.

da del rednih prejemkov na upravičenca ne dosega osnove za invalidski dodatek.

(2)

Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Če je imel invalid do smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je dopolnil 55 let starosti (moški) oziroma 45 let (ženska) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

3.a člen

Kot osnova za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem besedilu: osnova za invalidski dodatek) se upošteva najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki jo za tekoče leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).

Odmerjeni zneski invalidskega dodatka se usklajujejo na način in v odstotkih, ki jih ob upoštevanju uskladitev zneska najnižje pokojnine med letom določi republiški upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov.

5. člen

(1)

Invalidski dodatek je enak osnovi za invalidski dodatek, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Če pa imajo upravičenec in njegovi družinski člani redne prejemke, je invalidski dodatek enak razliki med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca, in osnovo za invalidski dodatek, vendar ne more biti manjši od 5% osnove za invalidski dodatek.

(2)

Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki prejemajo invalidski dodatek in se sami preživljajo, pripada poleg invalidskega dodatka še 60% osnove za invalidski dodatek (dodatek za samohranilce). Ta dodatek zadržijo tudi, če se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti preselijo k sorodnikom.

(3)

Invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, prejemnikom invalidskega dodatka, ki jim je glede na njihovo celotno invalidnost, ne glede na njen izvor, neogibno potrebna postrežba in tuja pomoč za vse, ali za večino osnovnih življenjskih potreb, ki so slepi ali nepokretni, pripadata dodatek za postrežbo in tujo pomoč.

(4)

Invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, prejemnikom invalidskega dodatka, ki neogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč za vse osnovne življenjske potrebe oziroma so slepi ali nepokretni, pripada dodatek za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje v višini 60% najnižje pokojnine. Invalidom V.-X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, ki neogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč za večino osnovnih življenjskih potreb, pripada dodatek za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje v višini 40% najnižje pokojnine.

(5)

Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavitev pravice do dodatka za samohranilce in do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, pripada samo en dodatek.

6. člen

(1)

Souživalcem družinske invalidnine, ki izpolnjujejo pogoje za pravico do invalidskega dodatka, in uživalcem več invalidnin gre en invalidski dodatek.

(2)

Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjujejo pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen po prvem odstavku 5. člena, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50% (za dva nadaljnja souživalca za 100% itd.).

(3)

Če živijo souživalci družinske invalidnine skupaj in je pravica do invalidskega dodatka pri vsakem od njih odvisna od istih prejemkov, jim gre invalidski dodatek v enakih delih.

(4)

Če živijo souživalci družinske invalidnine ločeno ali če živijo skupaj, pravica do invalidskega dodatka pri posameznih souživalcih pa je odvisna od različnih prejemkov, gre invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do invalidskega dodatka.

(5)

Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec, vendar seštevek teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, povečanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Če je seštevek večji, gre vsakemu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmeren znesku, do katerega bi imel pravico kot samostojni uživalec.

(6)

Souživalcem družinske invalidnine pripada samo en dodatek za samohranilce oziroma dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Dodatek pripada tistemu od souživalcev, ki izpolnjuje pogoje zanj. Če izpolnjuje pogoje za dodatek več souživalcev, pripada vsakemu od njih enak del dodatka.

7. člen

Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo redni prejemki upravičenca in njegovega zakonca ter prejemki vzdrževanih družinskih članov.

8. člen

Za redne prejemke se štejejo vsi redni dohodki in prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatkov za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.

9. člen

(1)

Za dohodek iz kmetijske dejavnosti upravičenca ter njegovega zakonca se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, za dohodek iz kmetijske dejavnosti vzdrževanega družinskega člana pa 50% katastrskega dohodka iz preteklega leta.

(2)

Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.

(3)

Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine.

(4)

Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek ne upošteva. Če je pri odmeri davka iz kmetijstva priznana davčna olajšava, se katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka pri obdavčitvi po dejanskem dohodku upošteva v višini, zmanjšani za odstotek priznanih davčnih olajšav.

10. člen

(1)

Za osebni dohodek zakonca in vzdrževanega družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta, za druge redne prejemke upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov pa prejemki iz decembra preteklega leta.

(2)

Prejemki upravičenca se upoštevajo v višini 80%, prejemki zakonca in vzdrževanih družinskih članov pa v višini 50%.

(3)

Za dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti in za dohodek od stanovanjskih ali poslovnih prostorov se šteje dohodek iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje katastrski dohodek iz prvega odstavka 9. člena tega zakona po odbitku zakupnine.

(4)

Prejemki iz tujine se upoštevajo preračunani v dinarje po povprečnem srednjem deviznem tečaju iz meseca oziroma leta, iz katerega se upoštevajo.

11. člen

(1)

Del rednih prejemkov na upravičenca se izračuna tako, da se skupni prejemki delijo na upravičenca in njegovega zakonca ter na vzdrževane družinske člane.

(2)

Skupni prejemki se delijo tudi na druge pridobitno nezmožne člane skupnega gospodinjstva, ki živijo na posestvu in se preživljajo izključno iz dohodkov posestva.

(3)

Za vzdrževane družinske člane se štejejo po tem zakonu otroci, posvojenci, pastorki, vnuki brez staršev, starši, očim, mačeha in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu ter jih ta preživlja, ker nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oziroma njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta.

12. člen

(1)

Novi redni prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba rednih prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje.

(2)

Sprememba števila družinskih članov iz 11. člena tega zakona, ki ima za posledico povečanje invalidskega dodatka, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje, sprememba števila družinskih članov, ki ima za posledico zmanjšanje ali izgubo invalidskega dodatka, pa se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.

13. člen

(1)

Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi uživalec osebne ali družinske invalidnine, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst let, ali če ima starejšega otroka, ki je popolnoma pridobitno nezmožen, in če sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.

(2)

Za pridobitno nezmožne se štejejo po tem zakonu otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so dopolnile 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske).

(3)

Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki nima ožjih družinskih članov in staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti in nima v svojem gospodinjstvu pridobitno zmožnih sorodnikov.

2. Družinski dodatek

14. člen

Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč, če sami oziroma njihovi družinski člani nimajo rednih prejemkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili enaki osnovi za družinski dodatek.

Osnova za družinski dodatek je za uživalce družinske invalidnine po invalidu, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje, enaka najnižji pokojnini, povečani za 22%, za uživalce družinske invalidnine po invalidu, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje, najnižji pokojnini, povečani za 15%, za uživalce družinske invalidnine po invalidu, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč III. stopnje pa najnižji pokojnini, povečani za 10%.

15. člen

(1)

Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom prejemka, ki mesečno pride na upravičenca in osnovo za družinski dodatek iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, vendar ne more znašati manj kot 10% osnove za družinski dodatek.

(2)

Souživalcem družinske invalidnine gre en družinski dodatek.

16. člen

Glede prejemkov, ki se upoštevajo pri presoji pravice do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tistega dela prejemkov, ki pride na upravičenca, in glede učinka sprememb v dejstvih in okoliščinah premoženjskega stanja na družinski dodatek, glede časovnega upoštevanja osnove za družinski dodatek in glede medletnega usklajevanja družinskih dodatkov se ustrezno uporabljajo določbe tega zakona o invalidskem dodatku.

17. člen

Uživalec družinske invalidnine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pravice do invalidskega dodatka, ne more poleg pravice do družinskega dodatka uveljaviti tudi pravice do invalidskega dodatka.

Zakon o vojaških invalidih (ZVI)

Časovnica