IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z odločbo Republiškega urbanističnega inšpektorja in odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
Zakon o upravnem sporu namreč ureja upravni spor kot spor o zakonitosti upravnega akta in ne kot spor polne jurisdikcije.
Presoja zakonitosti pa pomeni preizkus tistih dejstev, ki so bile upravnemu organu na voljo ob izdaji izpodbijanega akta.
Nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje je zato izpodbojni razlog le tedaj, ko je razlog zanj na strani upravnega organa.
Ureditev upravnega spora kot spora o zakonitosti upravnega akta pa tudi ni v nasprotju z Ustavo. Po 1. odst. 157. člena Ustave odloča o upravnem sporu pristojno sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. Ustava torej jasno določa upravni spor le kot spor o zakonitosti upravnega akta.
Pri interpretaciji obsega ustavne pravice iz 23. člena ustave je treba upoštevati omejitev, ki jo v obseg te ustavne pravice na področju upravnega sodstva (pri upravnem sporu) vnaša že opisana določba 157. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave torej ne pomeni nujno enakega obsega presoje v vseh primerih, ko sodišča odločajo o posameznikovih pravicah in dolžnostih.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.