Ugotovitev neskladnosti sklepa o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih lahko upravlja posamezna družba za upravljanje z zakonom

2090. Ugotovitev neskladnosti sklepa o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih lahko upravlja posamezna družba za upravljanje z zakonom

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Proficia Dadas, družbe za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Maribor, na seji dne 16. maja 1996

Sklep o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih lahko upravlja posamezna družba za upravljanje (Uradni list RS, št. 17/96) je v neskladju z zakonom, kolikor ne vsebuje določbe o časovni omejenosti predpisanega ukrepa.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je dolžna v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS odpraviti ugotovljeno nezakonitost.

Pobudnica v svoji vlogi z dne 3. 4. 1996 izpodbija sklep o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih lahko upravlja posamezna družba za upravljanje (v nadaljevanju: sklep), ki ga je dne 20. 3. 1996 sprejela agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija) in ki je začel veljati 30. 3. 1996.

Pobudnica meni, da je sklep v neskladju z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94 – v nadaljevanju: ZISDU), saj ob sprejemu sklepa ni bil podan noben od razlogov iz tretjega odstavka 112. člena ZISDU, na podlagi katerega je agencija izpodbijani sklep sprejela. Agencija naj bi z izdajo sklepa prekoračila svoja pooblastila, saj za izdajo sklepa, s katerim določa največji obseg vrednosti sredstev vzajemnih skladov, ki jih upravlja ena družba za upravljanje, nima pravne podlage v določbi tretjega odstavka 112. člena ZISDU. Pobudnica tudi meni, da se z izdajo sklepa postavljajo investitorji v neenak položaj, ker se jim prepovedujejo vplačila v prosto izbrani investicijski sklad.

Po mnenju pobudnice bo sprejeti sklep agencije povzročil izrazito negotovost na trgu vrednostnih papirjev, zaradi česar utegnejo mnogi investitorji zahtevati izplačilo vrednosti svojih kuponov. To pa naj bi imelo za posledico množično prodajo vrednostnih papirjev, kar naj bi povzročilo padec njihove vrednosti. Zaradi takšne verižne reakcije bodo po mnenju pobudnice investitorji materialno oškodovani, prav tako pa lahko porušeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu vrednostnih papirjev privede do zloma kapitalskega trga.

Po mnenju pobudnice je agencija s sprejemom sklepa, ki naj bi na slovenski borzni trg vnašal negotovost, ravnala v nasprotju s 147. členom zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94 – v nadaljevanju: ZTVP), ki določa temeljni namen njenega delovanja: zaščita investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev v javnem interesu. S sprejemom izpodbijanega sklepa naj bi namreč agencija tudi namerno zavirala poslovanje tistih družb za upravljanje, v katerih skladih vplačila investitorjev presegajo 3.500,000.000 tolarjev. Evidentno naj bi bilo, da prav skladi Proficie Dadas edini v slovenskem prostoru presegajo navedeno vrednost.

Pobudnica je 19. 4. 1996 dala odgovor na navedbe agencije z dne 10. 4. 1996. V odgovoru navaja, da pred sprejetjem izpodbijanega sklepa na trgu vrednostnih papirjev ni bilo izrednih razmer. Visoka koncentracija denarnih sredstev v okviru ene družbe za upravljanje po mnenju pobudnice ne more biti podlaga za sprejetje sklepa na podlagi tretjega odstavka 112. člena ZISDU. Agencija namreč brez konkretnih navedb ugotavlja, da je na trgu vrednostnih papirjev prišlo do neskladja med ponudbo in povečanim povpraševanjem po vrednostnih papirjih, pri tem pa zanemarja dejstvo, da je vedela za prihod novih delnic na trg vrednostnih papirjev (Mercator, Tovarna sladkorja Ormož, Grosist Gorica, Droga, Sava in druge).

Pobudnica tudi navaja, da nobena finančna institucija ni sposobna znižati svoje bilančne vsote za polovico, do takrat pa izvrševati samo izplačila. Zato je sklep agencije povsem nelogičen, hkrati pa tudi ni v skladu z osnovno funkcijo agencije, določeno v 147. členu ZISDU. Povečana prodaja bi destabilizirala trg vrednostnih papirjev v obliki drastičnega padanja cen vrednostnih papirjev, kar bi imelo za posledico padec vrednosti enote premoženja. Tako dogajanje bi pobudnico pripeljalo do nelikvidnosti, kar bi po ZISDU pomenilo likvidacijo skladov.

Agencija naj bi s sklepom povzročila padec slovenskega borznega indeksa, ki je dne 15. 3. 1996 znašal 1566 točk, na dan objave sklepa v medijih 1461,93 točk, na dan 16. 4. 1996 pa samo še 1147,91 točk. To pomeni, da je slovenski borzni indeks od trenutka, ko je agencija objavila prvo obvestilo, padel za 418,09 točk oziroma za 26,70 odstotkov.

Pobudnica nadalje navaja, da je izpodbijani sklep ne glede na to, da je splošne narave, uperjen samo proti Proficii Dadas(1). Agencija je v Proficii Dadas večkrat opravljala nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in izdala odredbo, s katero jo je pozvala k odpravi določenih pomanjkljivosti. Temu je pobudnica ves čas sledila. Vendar pa kakršnekoli pomanjkljivosti in morebitne nepravilnosti v vodenju vzajemnih skladov ene družbe za upravljanje ne morejo narekovati sprejema “sklepa z zakonsko močjo”, ki velja za vse udeležence tega trga. Za odpravo takih nepravilnosti ima agencija na podlagi ZISDU možnost ukrepati zoper posameznega kršitelja, vendar agencija vse doslej še ni začela postopka za odvzem dovoljenja družbi za upravljanje Proficia Dadas. Pobudnica zavrača vse očitke o domnevnem nepravilnem poslovanju in meni, da poslovanje vzajemnih skladov Proficie Dadas poteka v skladu z zakonodajo. Prav tako zavrača očitke, da je Proficia Dadas tisti udeleženec na trgu kapitala, zaradi katerega bi bile cene prenapihnjene. V obdobju od 15. 1. 1996 do 12. 3. 1996 so močno porasle tudi druge delnice(2), ki nimajo ne kapitalske ne managerske povezave z Dadasom.

Pobudnica tudi meni, da je v nasprotju z ekonomsko, pravno in finančno logiko tudi izračun višine omejitve (tržna kapitalizacija delnic v borzni kotaciji deljeno s številom družb za upravljanje), saj je na ta način posameznim družbam za upravljanje onemogočeno, da bi lahko bile bolj uspešne kakor ostale.