TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka namreč v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevale takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge kot tudi iz predloženih upravnih spisov je v odnosu na druge prijavljene projekte in njihovo (ne)enako obravnavanje razvidno le, da projekt tožeče stranke ni bil ocenjen z zadostnim številom točk in da mu zato niso bila dodeljena zaprošena sredstva. Iz nobene konkretne okoliščine pa ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.

Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločitev ni obrazložena oziroma da obrazložitev ni zadostna, ne vzdrži presoje. Enako velja za tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za oceno. Iz obrazložitve namreč dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. V tej zvezi sodišče poudarja še, da se vsaka vloga oziroma vsak projekt v razpisnem postopku obravnava individualno in da zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na druge prijavljene projekte. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Da bi šlo v konkretnem primeru za takšne, posebej utemeljene razloge oziroma za očitno napačno število dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, iz tožbenih navedb ni razvidno. V čem bi bili razpisni kriteriji zakonsko sporni, kot se to v zvezi s točkovanjem položaja društva v javnem interesu zatrjuje v tožbi, pa sodišče tudi ne vidi.