ZUPUDPP – Zakon o umeščanju prostorskih ureditev...

4305. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)

Razglašam Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 28. septembra 2010.

Št. 003-02-8/2010-25

Ljubljana, dne 6. oktobra 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon določa prostorske ureditve državnega pomena, ureja vsebino in postopek priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt), ter določa način, kako se ta postopek vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in postopkom presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter postopkom presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(2)

Ta zakon ureja tudi dovoljenje za umestitev v prostor ter določena vprašanja glede:

-

začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v območju načrtov,

-

urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju načrtov ter

-

pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo prostorskih ureditev.

(3)

V zvezi s pridobivanjem nepremičnin ter pravic na njih iz tretje alinee prejšnjega odstavka ureja ta zakon tudi način ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih ter nadomestil za škodo in drugih stroškov.

(4)

Za vprašanja prostorskega načrtovanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt).

II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA

2. člen

(prostorske ureditve državnega pomena)

(1)

Prostorske ureditve državnega pomena so prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije. Prostorske ureditve državnega pomena načrtuje država.

(2)

Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka so prostorske ureditve s področij:

-

cestne infrastrukture,

-

železniške infrastrukture,

-

infrastrukture zračnega prometa,

-

infrastrukture pomorskega in rečnega prometa,

-

mejnih prehodov,

-

prometnih terminalov,

-

energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo,

-

energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom in nafto,

-

jedrskih objektov,

-

rudarstva,

-

javnega komunikacijskega omrežja in komunikacijskega omrežja državnih organov,

-

varstva okolja,

-

meteorologije,

-

vodne infrastrukture,

-

obrambe države in

-

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)

Prostorske ureditve iz prvega odstavka tega člena so tudi prostorske ureditve na:

-

območju vodnega zemljišča morja,

-

zavarovanih območjih ohranjanja narave in

-

zavarovanih območjih kulturnih spomenikov.

(4)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše merila in pogoje, kdaj so prostorske ureditve iz drugega in tretjega odstavka tega člena prostorske ureditve državnega pomena.

III. NAČRT

1. Splošne določbe

3. člen

(namen)

(1)

Načrt je prostorski akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena.

(2)

Načrt je podlaga za izdajo dovoljenja za umestitev v prostor iz 46. člena tega zakona, za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in za pripravo rudarskih projektov, namenjenih raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.

(3)

Načrt ne sme biti v nasprotju z državnim strateškim prostorskim aktom.

(4)

Z uveljavitvijo načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti, v delih in za ureditve, ki jih določi uredba iz drugega odstavka 37. člena tega zakona. Občina v svojih prostorskih aktih prikaže območje načrta s svojo enoto urejanja prostora.

4. člen

(celovita presoja vplivov in presoja vplivov načrta na okolje)

(1)

Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanja narave, treba za načrtovane prostorske ureditve izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti načrta oziroma presoje vplivov na okolje, se ti postopki izvedejo skupaj s postopkom priprave načrta.

(2)

Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek celovite presoje vplivov in postopek presoje vplivov na okolje, se ta postopka, v kolikor ta zakon ne določa drugače, izvedeta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, v primeru presoje sprejemljivosti načrta pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se postopek presoje vplivov na okolje ne izvede v postopku priprave načrta, če:

-

ni znano, ali se bodo z načrtom načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali

-

ni mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.

2. Vsebina in oblika načrta

5. člen

(vsebina načrta)

(1)

Z načrtom se določijo načrtovane prostorske ureditve, območje načrta ter prostorski izvedbeni pogoji za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev.

(2)

Načrt vsebuje:

-

prikaz in opis območja načrta in

-

prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji.

(3)

Ministrica ali minister, pristojen za prostor (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave načrta.

6. člen

(območje načrta)

(1)

Območje načrta je območje, namenjeno izvedbi posameznih prostorskih ureditev državnega pomena, vključno z zagotovitvijo potrebnih nadomestnih zemljišč za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih o ohranjanju narave.

(2)

Območje načrta se določi z mejo in sicer tako, da glede na danosti in omejitve v prostoru ter v skladu s podrobnostjo strokovnih podlag zajame površine, na katerih so načrtovane:

-

prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo,

-

ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev, ter

-

površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le v času gradnje oziroma izvajanja del.

(3)

Območje načrta se določi tako, da je njegovo mejo možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru, in sicer s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4)

Na način iz drugega odstavka tega člena se določi tudi območje variant oziroma območje utemeljenih rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona. Pri določitvi tega območja se upošteva tudi možnost izvajanja pripravljalnih del iz 30. člena tega zakona ter možnost sprememb rešitev načrtovanih prostorskih ureditev v fazi javne razgrnitve in obravnave predloga načrta iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.

7. člen

(umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor)

(1)

Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor se v načrtu določi kot situacijski prikaz načrtovane razmestitve objektov in drugih posegov v prostor, vključno s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrom, s prikazom in opisom funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih pogojev in rešitev ter z določitvijo njenega območja.

(2)

Načrtovana razmestitev iz prejšnjega odstavka zajema tudi objekte in druge posege v prostor, ki se odstranijo, rekonstruirajo oziroma se jim z načrtom spreminja namembnost.

8. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

V načrtu se za vsako prostorsko ureditev določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki določajo:

-

pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,

-

pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje,

-

merila in pogoje za parcelacijo,

-

pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve in

-

druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta.

9. člen

(dopustna odstopanja)

V načrtu se lahko določi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, oziroma rudarskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter če te rešitve niso v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

10. člen

(dopustne dodatne prostorske ureditve)

(1)

Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz 5. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega načrta dopustna tudi izvedba dodatnih prostorskih ureditev, ki niso načrtovane z načrtom, pod pogoji da:

-

gre za prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje,

-

gre za prostorske ureditve, za katere ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ali postopka presoje vplivov na okolje,

-

se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno soglasje investitorja oziroma, če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo, njenega upravljavca, in da

-

z njimi soglašajo projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve.

(2)

V primeru izdanega soglasja iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je zagotovljena skladnost teh objektov s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če načrt teh objektov izrecno ne prepoveduje.

(3)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi v območjih državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt in 108/09 - ZGO-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in prostorske izvedbene načrte, ki jih je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 - ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejela država.

11. člen

(oblika načrta)

(1)

Načrt vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge. Izdela se v digitalni obliki, prav tako pa se v digitalni obliki zagotavlja arhiviranje in vpogled v načrt. Ne glede na to se en izvod načrta v analogni obliki hrani pri koordinatorju.

(2)

Tekstualni del načrta je uredba, s katero vlada izda načrt. Z dnem objave uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del in obvezne priloge načrta objavijo na portalu prostorskega informacijskega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: portal prostorskega informacijskega sistema).

(3)

Če je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje, sta obvezni prilogi načrta tudi poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje.

3. Udeleženci postopka priprave načrta

12. člen

(pobudnik, koordinator, investitor, izdelovalec)

(1)

Pobudnik priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) je ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, za načrtovanje katere daje pobudo.

(2)

Koordinator priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) je ministrstvo, pristojno za prostor. Koordinator vodi in koordinira pripravo načrta.

(3)

Investitor po tem zakonu je oseba, ki naroči izdelavo načrta oziroma, ki izvede z njim načrtovane prostorske ureditve.

(4)

Pobudnik, koordinator in investitor so odgovorni za pripravo načrta.

(5)

Izdelovalec načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) je prostorski načrtovalec v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, ki izdela načrt v vseh njegovih fazah priprave.

13. člen

(državni nosilci urejanja prostora)

(1)

Državni nosilci urejanja prostora v postopku priprave načrta so, ne glede na določbe področnih predpisov, ministrstva. Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge ali pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ ali organizacija, ali če ti predpisi predvidevajo njihove smernice, mnenja ali soglasja k dokumentom ali dokumentaciji v postopku priprave načrta, resorno ministrstvo v postopku priprave načrta z njimi sodeluje in koordinatorju posreduje te smernice, mnenja in soglasja.

(2)

Državni nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave načrta s splošnimi in posebnimi smernicami, podatki in strokovnimi podlagami s svojega delovnega področja, ki jih zagotavljajo tudi v aktivni digitalni obliki, če s tako obliko razpolagajo, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji. Vse te dokumente, potrebne za pripravo načrta, so dolžni zagotoviti brezplačno. Državni nosilci urejanja prostora morajo v postopku priprave načrta aktivno sodelovati v vseh fazah postopka. Na predlog koordinatorja morajo pripraviti stališča in predloge glede možnih rešitev načrtovanih ureditev s svojega delovnega področja. Državni nosilci urejanja prostora so skupaj s pobudnikom, koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta.

(3)

Državni nosilci urejanja prostora so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora ter nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave načrta sodelujejo le, če načrt posega v njihovo področje dela.

(4)

Varstveni državni nosilci urejanja prostora so:

-

ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;

-

ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;

-

ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;

-

ministrstvo, pristojno za vode;

-

ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine;

-

ministrstvo, pristojno za zdravje;

-

ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5)

Drugi državni nosilci urejanja prostora so:

-

ministrstvo, pristojno za prometno infrastrukturo in promet;

-

ministrstvo, pristojno za energetiko;

-

ministrstvo, pristojno za rudarstvo;

-

ministrstvo, pristojno za obrambo.

(6)

Če načrt posega v njihovo področje dela, so državni nosilci urejanja prostora tudi:

-

ministrstvo, pristojno za meteorologijo;

-

ministrstvo, pristojno za mejne prehode;

-

ministrstvo, pristojno za veterino;

-

ministrstvo, pristojno za carino;

-

ministrstvo, pristojno za policijo;

-

ministrstvo, pristojno za jedrsko varnost.

(7)

Če koordinator presodi, da je pri pripravi načrta potrebno sodelovanje tudi drugih ministrstev, organov v njihovi sestavi, javnih zavodov ali drugih organov ali organizacij, so ti dolžni na poziv koordinatorja sodelovati na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.

14. člen

(lokalni nosilec urejanja prostora)

(1)

Lokalni nosilec urejanja prostora v postopku priprave načrta je občina, katere območje oziroma del območja je zajeto v območju načrta.

(2)

Ne glede na organiziranost izvajanja lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopku priprave načrta napram koordinatorju in drugim udeležencem postopka priprave načrta.

15. člen

(prostorska konferenca - vloga in sestava)

(1)

Prostorska konferenca je stalna delovna skupina koordinatorja in državnih nosilcev urejanja prostora, ki z rednim medsebojnim usklajevanjem in dogovarjanjem določajo aktivnosti, potrebne za učinkovito pripravo načrtov ter usklajujejo različne javne interese, vezane na postopek njihove priprave.

(2)

Koordinator in državni nosilec urejanja prostora je v prostorski konferenci zastopan s članom. Člani so generalni direktorji oziroma generalne direktorice v ministrstvih, ki opravljajo naloge državnih nosilcev urejanja prostora.

(3)

Poleg predstavnikov koordinatorja in nosilcev urejanja prostora je stalni član prostorske konference tudi imenovani predstavnik organa, pristojnega za geodetske zadeve, z namenom preverjanja razpoložljivosti in ustreznosti geodetskih podlag za območje, za katero je dana pobuda ter imenovani predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ki odloča v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje.

(4)

Člana prostorske konference sta tudi vsakokratni pobudnik in investitor.

16. člen

(prostorska konferenca - delovanje)

(1)

Prostorska konferenca obravnava vsak načrt po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora, lahko pa tudi v drugih primerih, če koordinator oceni, da je to potrebno.

(2)

Prostorsko konferenco sklicuje, vodi in nanjo uvršča obravnavo načrtov predstavnik koordinatorja.

(3)

Prostorska konferenca deluje na rednih mesečnih sejah, koordinator pa lahko skliče tudi izredno sejo, če to terjajo okoliščine priprave načrta.

(4)

Člani prostorske konference si morajo prizadevati za takšne rešitve in pogoje, ki ob upoštevanju temeljnih načel prostorskega načrtovanja in zagotavljanju in varovanju javnih interesov, ki jih zastopajo, omogočajo načrtovanje in izvedbo predvidenih prostorskih ureditev.

(5)

Delovanje prostorske konference podrobneje uredi poslovnik, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, potrdi pa ga vlada.

4. Postopek priprave načrta

4.1. Odločanje o pripravi načrta

17. člen

(pobuda)

(1)

Pobudnik poda pobudo. Pred tem njeno vsebino uskladi s koordinatorjem.

(2)

Pobuda mora obsegati:

-

navedbo investitorja in upravljavca, ki bo upravljal z izvedenimi prostorskimi ureditvami, če je znan;

-

analizo stanja, ki vključuje prikaz stanja prostora in okoljska izhodišča ter opis razlogov za načrtovanje predlaganih prostorskih ureditev;

-

opredelitev razvojnih možnosti in ciljev predlaganih prostorskih ureditev;

-

utemeljitev skladnosti predlaganih prostorskih ureditev z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti;

-

opredelitev idejnih rešitev predlaganih prostorskih ureditev, pripravljenih na podlagi vseh javno razpoložljivih podatkov, s predlogom izvedljivih variant teh prostorskih ureditev oziroma utemeljitev, če variante niso smiselne, in njihovih območij;

-

oceno stroškov priprave načrta, če je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa tudi že okvirno oceno investicijske vrednosti ostalih faz izvedbe projekta skupaj s predvidenimi viri financiranja.

(3)

Pobuda mora biti pripravljena tudi v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino vloge o nameri priprave plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje.

(4)

Pri pripravi pobude je treba izhajati iz splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in vseh javno razpoložljivih podatkov, pri čemer se v pobudi navede, katere so te smernice in podatki ter njihove vire.

(5)

Če se pobuda nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi pobuda šteje za dokument identifikacije investicijskega projekta.

(6)

S podzakonskim predpisom iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona se predpiše tudi oblika in način priprave pobude.

18. člen

(delo s pobudo)

(1)

Koordinator pošlje usklajeno pobudo vsem državnim nosilcem urejanja prostora iz 13. člena tega zakona, da nanjo podajo smernice, ter ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da odloči o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje. Pobudo pošlje tudi občinam, na območje katerih se nanaša pobuda, in jo hkrati objavi na svojih spletnih straneh.

(2)

Če koordinator prejme za določeno območje več pobud, oceni, ali bi bilo smiselno te pobude zaradi njihove funkcionalne povezanosti združiti in zanje pripraviti en načrt. Če ugotovi, da je pobude smiselno združiti, pobudniki teh pobud le-te združijo pred pošiljanjem državnim nosilcem urejanja prostora, ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje in občinam ter pred objavo na spletnih straneh koordinatorja.

19. člen

(smernice, usmeritve in podatki nosilcev urejanja prostora ter predlogi javnosti)

(1)

Državni nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.

(2)

Poleg posebnih smernic morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju v roku iz prejšnjega odstavka, podati tudi vse podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve in ki niso javno razpoložljivi.

(3)

Če državni nosilci urejanja prostora posebnih smernic v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati posebnih smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.

(4)

V roku iz prvega odstavka tega člena poda občina koordinatorju smernice z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane z njenimi interesi v območju načrta, in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti, ter prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Občina poda koordinatorju tudi vse podatke iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude. Če občina smernic, usmeritev in podatkov v tem roku ne poda, se šteje, da jih nima. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.

(5)

Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v roku iz prvega odstavka tega člena odloči, ali je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.

(6)

Javnost ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo dati predloge, priporočila, usmeritve in mnenja (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti). Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirata tudi posvet.

20. člen

(analiza smernic, podatkov in predlogov javnosti)

(1)

Po prejemu smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti, jih koordinator in pobudnik skupaj z investitorjem in izdelovalcem v roku 30 dni analizirata. Namen analize je ugotoviti, katere podatke in strokovne podlage je ob upoštevanju smernic še treba pridobiti in kakšen je obseg s tem povezanih nalog. V analizi se preveri tudi, ali v območju predlaganih prostorskih ureditev obstajajo nasprotujoči si javni interesi.

(2)

Na podlagi analize koordinator pripravi osnutek sklepa o pripravi načrta, ki ga skupaj z analizo pošlje članom prostorske konference pred izvedbo njene seje.

Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)

Časovnica