TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 85. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/2000 - popr., 119/02, 41/04 in 96/04 - ur. p. b.) ni v neskladju z Ustavo.

Obveznost, da bi morala biti ovira za vračanje v naravi določena tudi za naravne vrednote lokalnega pomena iz 33. člena Ustave ne izhaja. Pobudnica pa kot denacionalizacijska zavezanka obveznosti vrnitve nepremičnine v naravi ne more utemeljiti s sklicevanjem na varstvo lastninske pravice, ki jo je na naravnih vrednotah v družbeni lastnini pridobila na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Presoja, ali je naravna vrednota državnega ali lokalnega pomena, je morala biti opravljena po kriteriju mednarodnega ali velikega narodnega pomena in glede na strokovna merila vrednotenja: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstvenoraziskovalna ali pričevalna pomembnost. Zakonodajalec je za različno ureditev glede prepovedi razpolaganja z naravnimi vrednotami kot ovire za njihovo vračanje v naravi imel razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Zato prvi odstavek 85. člena Zakona o ohranjanju narave ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.