TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi zagovornice obsojenega I. M. se deloma ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje glede kaznivega dejanja pod točko I. prvostopenjske sodbe v pravni opredelitvi kazenske sankcije glede tega obsojenca spremeni tako, da se dejanje kvalificira kot pomoč h kaznivemu dejanju hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena v zvezi z 38. členom Kazenskega zakonika ter mu po določbi prvega odstavka 123. člena Kazenskega zakonika izreče kazen 3 (tri) leta zapora.

II. V ostalem se ta zahteva, zahteva zagovornika obsojenega A. K. pa v celoti, zavrneta.

III. Obsojeni A. k. je dolžan plačati sodno takso v višini 1.200,00 EUR.

V drugem odstavku 38. člena KZ-1B so primeroma našteta ravnanja, ki pomenijo pomoč pri storitvi kaznivega dejanja. Med temi tudi, da je takšna oblika udeležbe podana tudi takrat, ko kdo storilcu da nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje. Predhodno navodilo v opisu dejanja glede obsojenca v izreku ni vsebinsko napolnjeno, vendar pa opis kaznivega dejanja vsebuje določen očitek, ki je bil v postopku dokazan, da je obsojenec ostalim, ki oškodovanega V. niso poznali, povedal kje ta prebiva in kdaj ter po kateri poti bo ponoči zaradi odhoda na nočno službo zapustil stanovanjski blok, s tem pa udejanjil zakonske znake pomoči h kaznivemu dejanju hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena v zvezi s 38. členom KZ-1B. Višje sodišče utemeljeno ugotavlja, da se obsojencu opisano ravnanje po vsebini logično navezuje na opis izvršitvenega dejanja soobsojencev, ki je imelo za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca.