Pravilnik o monitoringu kakovosti tal

2991. Pravilnik o monitoringu kakovosti tal

Na podlagi šestega in sedmega odstavka 97. člena in za izvrševanje četrtega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) minister za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I K
o monitoringu kakovosti tal

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa za monitoring kakovosti tal način in obseg izvajanja ter metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal.

(2)

Ta pravilnik določa tudi način poročanja o izsledkih monitoringa kakovosti tal.

(3)

Ta pravilnik določa tudi način in obseg izvajanja ter metodologijo vzorčenja tal in analiz vzorcev tal v okviru raziskave kakovosti tal ter način in obliko poročanja o izsledkih te raziskave.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za izvajanje monitoringa kakovosti tal, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za ugotavljanje kakovosti tal v Sloveniji.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za izvedbo raziskave kakovosti tal, ki jo zagotovi ministrstvo, zaradi ugotavljanja stopnje obremenjenosti območij v skladu s predpisom, ki ureja merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.

(3)

Ta pravilnik se uporablja tudi za izvedbo raziskave kakovosti tal, ki jo zagotovi ministrstvo, v primeru okoljske nesreče ali pobude ministra, pristojnega za okolje, ali vlade ali odločitve sodišča.

(4)

Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa kakovosti tal ali za izdelavo raziskave kakovosti tal, ki ju na območju občine ali njenega dela lahko zagotavlja občina neposredno ali kot lokalno gospodarsko javno službo.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

antropogena tla so tla, ki imajo zaradi človekovega delovanja:

-

spremenjeno zgradbo oziroma fizikalne in kemijske lastnosti zaradi vplivov rabe tal ali zaradi nasipavanja zemeljskih izkopov ali umetno pripravljene zemljine, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali zaradi izvajanja dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje tal, ali

-

so nastala z uporabo polnila pri gradnji objektov, določenega v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za utrjene za vodo prepustne in nepokrite površine;

2.

arhivski vzorec tal je zračno suh, homogeniziran, zdrobljen in presejan vzorec tal, ki se ga hrani na način, da se osnovni pedološki parametri tal in nevarne snovi lahko preverijo, razen če gre za snovi, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;

3.

enota vzorca tal je del tal, ki se ga pri vzorčenju odvzame z opremo za jemanje vzorcev iz posameznega sloja tal za pripravo združenega vzorca tal;

4.

homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kot so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ali živalski ostanki, in antropogenih primesi, kot so delci gradbenih odpadkov ipd.;

5.

horizont tal je plast v profilu tal, ki je praviloma vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (npr. po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);

6.

industrijsko območje je območje proizvodnih dejavnosti, ki so površine za industrijo in gospodarske cone, določene v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;

7.

laboratorijski suhi vzorec tal je zračno suhi vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije, sušenja, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti največ 2 mm, ki se uporabi za analizo vzorcev tal v laboratoriju in za arhiv. Za osnovne pedološke parametre tal in nevarne snovi, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, je treba vzorec tal dodatno zmleti do zahtevane velikosti;

8.

laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije vzorca tal in se uporabi za analizo vzorcev tal, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev tal;

9.

matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla. Za opis matične podlage se kot strokovna podlaga uporablja Klasifikacija tal Slovenija, dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje;

10.

nevarna snov v tleh je nevarna snov v tleh iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh;

11.

obvezna oprema je oprema za izvedbo vzorčenja na terenu, opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;

12.

odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal na različnih globinah tal znotraj vzorčnega mesta;

13.

območje kmetijskih zemljišč je območje, na katerem so kmetijska zemljišča, določena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, kjer se pridelujejo rastline za prehrano ljudi ali živali ali se zadržuje ali filtrira voda v podzemno vodo, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo. Med območja kmetijskih zemljišč se za potrebe tega pravilnika uvrščajo tudi površine za vrtičkarstvo, namenjene pridelavi rastlin za prehrano ljudi, ali sadni ali zelenjavni vrt ne glede na namensko ali dejansko rabo prostora in ne glede na njegovo velikost;

14.

opazovano obdobje je obdobje izvajanja monitoringa kakovosti tal, ki traja eno do največ dve koledarski leti;

15.

opuščeno industrijsko območje je zemljišče, na katerem je v preteklosti zaradi izvajanja industrijske dejavnosti potekalo ravnanje z nevarnimi snovmi ali odpadki, razen odlaganja, in se taka dejavnost na tem zemljišču ne izvaja več;

16.

osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo osnovne kemijske ter fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: pH, delež talne organske snovi, skupni dušik, rastlinam dostopna fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;

17.

otroško igrišče je javna površina na prostem, urejena in opremljena za igro otrok;

18.

pokrovnost tal za potrebe tega pravilnika označuje fizično tvarino, ki pokriva tla (npr. prod, pesek, trava, drevesne vrste, grmovje in druga porasla ali gola površina tal). Pokrovnost tal je pri določeni rabi zemljišča lahko enotna (npr. trava na travniku kmetijskega zemljišča, trava na otroškem igrišču, trava v parku) ali se razlikuje na posameznih delih zemljišča (npr. trava, gola tla, drevesa ali grmovnice na otroškem igrišču);

19.

priprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo laboratorijskega suhega ali svežega vzorca tal ter rezervnega ali arhivskega vzorca tal;

20.

profil tal je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja horizontov ali slojev tal;

21.

rezervni vzorec tal je vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji in je namenjen preveritvi morebitnih nejasnosti pri analizah ali za razlago analitskega rezultata vzorca tal;

22.

sloj tal je plast tal, ki nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje itn.). Izraz sloj tal se uporablja tudi, ko se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj lahko zajema več različnih horizontov tal;

23.

suha snov tal (v nadaljnjem besedilu: s. s.) so tla po sušenju pri 105 °C do konstantne mase;

24.

stanovanjsko območje je površina podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč, ki so:

-

območja stanovanj, namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;

-

območja centralnih dejavnosti, namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim in bivanju, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;

-

posebna območja, namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča, športni centri, določena v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij;

-

območja površin, namenjena rekreaciji in športu na prostem ali preživljanju prostega časa na prostem, razen otroškega igrišča ali vrtička;

25.

talni tip je osnovna sistematska enota klasifikacijskega sistema tal in je opredeljen glede na procese nastajanja tal ter kemijske, fizikalne, morfološke in biološke lastnosti tal;

26.

tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi, ter so lahko naravna ali antropogena;

27.

vzorčno mesto je prostorsko določeno območje tal, kjer se na več odvzemnih mestih odvzemajo vzorci tal;

28.

vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot tal, odvzetih na vzorčnem mestu, in homogeniziran tako, da odraža povprečne kemijske, fizikalne in morfološke lastnosti celotnega vzorčnega mesta na določeni globini in s tem zagotavlja reprezentativnost vzorčnega mesta;

29.

zračno suh vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C do konstantne mase vzorca tal.

II. NAČIN IN OBSEG IZVAJANJA MONITORINGA KAKOVOSTI TAL

4. člen

(izvajanje monitoringa kakovosti tal)

Izvajanje monitoringa kakovosti tal obsega:

-

vzpostavitev mreže vzorčnih mest za ugotavljanje kakovosti tal,

-

pripravo programa monitoringa kakovosti tal,

-

vzorčenje tal na vzorčnih mestih,

-

analizo vzorcev tal,

-

vodenje evidence o mestih vzorčenja za ugotavljanje kakovosti tal,

-

hranjenje vzorcev tal in

-

pripravo poročila o kakovosti tal.

5. člen

(vzpostavitev mreže vzorčnih mest monitoringa kakovosti tal)

(1)

Vzpostavitev mreže vzorčnih mest monitoringa kakovosti tal (v nadaljnjem besedilu: mreža vzorčnih mest) vključuje načrtovanje, izbiro in določitev vzorčnih mest za ugotavljanje kakovosti tal.

(2)

Vzorčna mesta, ki tvorijo mrežo vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka, se načrtujejo tako, da so izpolnjene zlasti te zahteve:

1.

središča vzorčnih mest so locirana na presečiščih ali čim bliže presečišč kilometrske mreže v državni D96/TM-projekciji in so na medsebojni razdalji:

-

8 x 8 kilometrov, če gre za vzorčna mesta nad 600 metri nadmorske višine,

-

4 x 4 kilometre, če gre za vzorčna mesta pod ali na 600 metrih nadmorske višine;

2.

omogočeno je ugotavljanje kakovosti tal za vsa območja, ki so glede na rabo tal razdeljena na:

-

območje kmetijskih zemljišč,

-

otroško igrišče,

-

stanovanjsko območje in

-

industrijsko oziroma opuščeno industrijsko območje;

Pravilnik o monitoringu kakovosti tal

Časovnica