TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-203/2013/33 (1313-09) z dne 11. 2. 2014 odpravi.

II. Prosilce za mednarodno zaščito z osebnimi imeni A.A., roj ..., B.B., roj. ..., ter njuni otroci C.C., roj. ..., Č.Č., roj. ..., in D.D., roj. ..., vsi državljani Z., se pridrži za namen predaje v prostorih Azilnega doma v Ljubljani do predaje odgovorni državi članici po Uredbi (EU) št. 604/2013, najdlje do dne 10. 5. 2014 do 13.40 ure, z možnostjo podaljšanja še za en mesec.

III. V ostalem se tožba zavrne.

Po določbah 28. člena Uredbe Dublin III države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi. Kadar pa obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu z uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov; pridržanje traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo potrebnih upravnih postopkov vse do izvršitve predaje.

Toženka v izpodbijanem sklepu ni z zadostno mero obrazložila sorazmernosti in nujnosti ukrepa pridržanja v centru za tujce. V okviru presoje pogoja sorazmernosti namreč sploh ni presodila vprašanja koristi otrok, kar sicer obvezno v vseh postopkih pred vsemi organi, v katerih so udeleženi tudi mladoletni otroci. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine primera je sicer tudi po presoji sodišča ukrep pridržanja nujen. Vendar sodišče v okviru presoje sorazmernosti ukrepa pridržanja sodi, da je ustrezno ter da bo učinkovito pridržanje v prostorih azilnega doma, kar bo otrokom omogočilo nadaljnje obiskovanje šole oziroma vrtca in prosto gibanje na širšem območju azilnega doma ter druženje z vrstniki.