TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolžene A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

obdolženo A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je zlonamerno onemogočala, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe na ta način, da v X od 28. 6. 2024 do 31. 8. 2024 ni omogočila stikov hčerke C. C. z očetom B. B. in sicer dne 28. 6. 2024, 29. 6. 2024, 5. 7. 2024, 6. 7. 2024, 12. 7. 2024, 13. 7. 2024, 19. 7. 2024, 20. 7. 2024, 26. 7. 2024, 27. 7. 2024, 2. 8. 2024, 3. 8. 2024, 9. 8. 2024, 10. 8. 2024, 16. 8. 2024, 17. 8. 2024, 23. 8. 2024, 24. 8. 2024, 30. 8. 2024 in 31. 8. 2024 na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I N 208/2023 z dne 21. 11. 2023 iz razloga neplačevanja preživnine za mladoletno hčerko,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje odvzem mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika, proračun.

Zagovornik v tej zvezi nepravilno razlaga stališče Ustavnega sodišča RS iz zadev Up-383/2011 z dne 18. 9. 2013 in Up-616/2015 z dne 20. 9. 2018 ter stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Ips 156/2016 z dne 18. 4. 2019, po katerem bi bilo lahko v izjemnih okoliščinah priznavanje absolutnosti izvršljivi odločbi v nasprotju z načelom največje koristi otroka in nespoštovanje izvršljive odločbe ne bi štelo kot zlonamerno. Neutemeljeno ga namreč razume tako, da pogojevanje izvrševanja stikov na podlagi izvršljive odločbe z rednim plačilom preživnine, že pojmovno ne more konkretizirati zakonskega znaka "zlonamernosti". Pri tem namreč prezre, da je za obstoj objektivno opravičljivega razloga za nespoštovanje izvršljive odločbe po omenjeni sodni praksi, potreben obstoj izjemnih okoliščin, ki nakazujejo, da je izvršljiva odločba o stikih v nasprotju z otrokovo največjo koristjo. V konkretnem primeru pa te izjemne okoliščine niso podane, saj ni nobenih objektivnih okoliščin, ki bi kazale, da so stiki otroka z očetom v nasprotju z otrokovo koristjo.

Pritožbeno sodišče sicer ni prezrlo, da je onemogočanje stikov s strani obdolženke vsebinsko pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe (točka 9 obrazložitve), vendar bi te ključne okoliščine iz katerih izhaja, da do stikov C. C. z B. B. ni prišlo prav zaradi obdolženkinega ravnanja in na kak način je stike preprečevala, nujno morale biti navedene že v opisu dejanja v izreku sodbe.