TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati:

- odpravnino v višini 908,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2011;

- odškodnino za izgubljeno plačilo v času odpovednega roka v neto zneska, izračunanem na podlagi obračuna in odvoda davkov in prispevkov od bruto zneska ... EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2011 do plačila,

vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Zavrne se višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 511,00 EUR iz naslova odpravnine in zneska 567,77 EUR iz naslova odškodnine ter za plačilo razlike med bruto zneskom ... EUR in od te osnove izračunanim neto zneskom, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2011 dalje do plačila.

Tožena stranka je tožniku dolžna povrniti stroške postopka v znesku 350,30 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 109,96 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.