Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-260/2000, stran 537 DATUM OBJAVE: 21.1.2000
VELJAVNOST: od 5.2.2000 do 26.5.2006 / UPORABA: od 5.2.2000 do 26.5.2006
RS 5-260/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 27.5.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
260. Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi
Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi
o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi
1. člen
Ta pravilnik določa parametre podzemnih voda, ki so predmet monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (v nadaljnjem besedilu: monitoring podzemnih voda), kadar gre skladno z zakonom za obratovalni monitoring, preventivni monitoring ali monitoring učinkov sanacijskih ukrepov, ter metodologijo vzorčenja, merjenja in evidentiranja podatkov monitoringa podzemnih voda.
Pravilnik določa tudi način sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, in pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa podzemnih voda.
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Podzemne vode so vode pod površjem tal v zasičenih območjih poroznih kamnin ali v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.
2.
Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, določene v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, ki so določene kot nevarne snovi zaradi svoje strupenosti, obstojnosti ali počasne razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju.
3.
Neposredni izliv nevarnih snovi v podzemne vode je vnos nevarnih snovi v podzemne vode neposredno brez precejanja skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površino tal.
4.
Posredni izliv nevarnih snovi v podzemne vode je vnos nevarnih snovi v podzemne vode posredno s pronicanjem skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površjem tal.
5.
Osnovni parametri podzemnih voda so temperatura, pH-vrednost, električna prevodnost, raztopljeni kisik, barva, motnost, redoks potencial, celotni organski ogljik, adsorbljivi organski halogeni in parametri ionske bilance: amonij, natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, hidrokarbonati, nitrati, sulfati, kloridi, fosfati in borati.
6.
Indikativni parameter onesnaženosti podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: indikativni parameter) je parameter, ki je zaradi verjetnosti onesnaževanja podzemnih voda zaradi posrednega ali neposrednega izliva nevarnih snovi določen za spremljanje onesnaženosti podzemnih voda na določenem kraju in v določenem času.
7.
Opozorilna sprememba indikativnega parametra je vrednost spremembe indikativnega parametra, ki je določena kot vrednost, pri kateri je verjetno prišlo do čezmernega onesnaženja podzemnih voda zaradi posrednega ali neposrednega izliva nevarnih snovi.
8.
Vplivno območje je območje, na katerem izliv nevarnih snovi zaradi toka površinskih in podzemnih voda povzroča onesnaženje podzemnih voda.
9.
Opazovalna vrtnina je naprava, opremljena za izvajanje meritev parametrov podzemnih voda in njihovo vzorčenje v posameznih ciljnih hidrogeoloških conah.
3. člen
Zavezanec za zagotovitev monitoringa podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je onesnaževalec, povzročitelj tveganja ali povzročitelj čezmerne obremenitve okolja.
Onesnaževalec je zavezanec, kadar mora kot upravljalec vira onesnaževanja skladno s predpisi pri opravljanju svoje dejavnosti zagotoviti imisijski monitoring onesnaženosti podzemnih voda kot posledico svojih obremenitev.
Povzročitelj tveganja je zavezanec, kadar mora kot upravljalec vira onesnaževanja skladno s predpisi zagotoviti preventivni monitoring onesnaženosti podzemnih voda zaradi preprečevanja nastanka čezmernih obremenitev ali nevarnosti za okolje.
Povzročitelj čezmerne obremenitve je zavezanec, kadar mora kot upravljalec vira onesnaževanja skladno s predpisi zagotoviti monitoring učinkov svojih sanacijskih ukrepov.
4. člen
Izvedba monitoringa podzemnih voda obsega:
-
merjenje gladine podzemnih voda in globine opazovalne vrtine,
-
predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,
-
merjenje temperature zraka ter meritve temperature vode, elektroprevodnosti, pH vrednosti, vsebnosti kisika, motnosti in redoksi potenciala na lokaciji opazovalne vrtine,
-
vzorčenje podzemnih voda in pripravo vzorca,
-
analiza vzorca podzemnih voda,
-
izračun in vrednotenje spremembe indikativnih parametrov in
-
izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
5. člen
Monitoring podzemnih voda se izvaja po programu monitoringa podzemnih voda.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-
prikaz hidrogeoloških razmer in tokovne mreže podzemnih voda,
-
posnetek ničelnega stanja podzemnih voda,
-
ciljne hidrogeološke cone,
-
značilnosti vira onesnaževanja, ki so pomemebne za onesnaževanje podzemnih voda,
-
lokacije ter opis izdelave in opreme opazovalnih vrtin,
-
načrt preiskušanja ustreznosti mreže opazovalnih vrtin,
-
določitev osnovnih parametrov podzemnih vod, ki so predmet monitoringa,
-
določitev indikativnih parametrov, ki so predmet monitoringa,