TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se z a v r n e.

2. Revident sam krije stroške revizije.

Dogovor (po katerem naj bi bil en družbenik upravičen do pogodbeno dogovorjenega dohodka, ki vsebinsko predstavlja odmeno za kršitev prepovedi konkurence s strani drugega družbenika) ne more uživati pravnega varstva. Gre za nedopustno podlago, saj je razlog, zaradi katerega je nastala pogodbena zaveza, v nasprotju z moralo. Treba je namreč upoštevati, da je prepoved konkurence krepila medsebojno zaupanje udeležencev v gospodarski družbi; da je bil s prepovedjo konkurence varovan poseg v bistvo družbe, njen obstoj, dejavnost in razvoj; da so bili s prepovedjo konkurence posebej varovani interesi družbe (ki pa kljub temu ni bila stranka sporne pogodbe). Prav tako je treba upoštevati, da d.o.o. (katere družbenika sta bila stranki spora) ni bila le predmet obligacijske (konkretneje družbene) pogodbe, ampak tudi nov subjekt, ki je bil do določene mere samostojen, celo nasproti družbeni pogodbi in njenima družbenikoma.

Ureditev konkurenčne prepovedi v 41. in 42. členu ZGD je bila splošna in primarna. Veljala je za vse, v prvem odstavku 41. člena ZGD navedene, osebe. Tako je bila prepoved izrecno določena tudi za družbenike in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Čeprav je ZGD v tretjem odstavku 41. člena predvidel možnost, da je akt o ustanovitvi družbe (pogodba oziroma statut) lahko določil pogoje, ob katerih je bilo osebam iz prvega odstavka njegovega 41. člena dopustno sodelovati v konkurenčni družbi, pa vendar nikjer ni vzpostavil ureditve, ki bi odstopala od 41. in 42. člena (na podlagi slednjega bi bila premoženjskopravne sankcije zaradi kršitve konkurenčne prepovedi upravičena uveljavljati le družba).