Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1883/2025, stran 5192 DATUM OBJAVE: 20.6.2025

VELJAVNOST: od 5.7.2025 / UPORABA: od 5.7.2025

RS 45-1883/2025

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 5.7.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 5.7.2025
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1883. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
Na podlagi petega odstavka 150. člena in dvanajstega odstavka 151. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 - ZOPVOOV) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja
P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (prenovitev)) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), nazadnje spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L št. 2024/1785 z dne 15. 7. 2024), določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in parametre obratovalnega stanja naprave, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

Ta pravilnik določa tudi opremo, vrsto akreditacije in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja obratovalni monitoring (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa).

(3)

Ta pravilnik se sprejme ob upoštevanju postopka notificiranja storitev v skladu z Uredbo o postopku notificiranja zahtev za storitve (Uradni list RS, št. 80/10).

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za izvajanje meritev emisije snovi v zrak:

-

pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

-

pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav, določenih v predpisih, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav;

-

pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav, ki imajo v okoljevarstvenem dovoljenju določene zahteve za emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

-

z namenom letnega poročanja o emisiji snovi v zrak v skladu s predpisi iz prve in druge alineje tega odstavka;

-

z namenom letnega poročanja o emisiji nekaterih onesnaževal v zrak v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1244 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o sporočanju okoljskih podatkov industrijskih naprav, vzpostavitvi portala industrijskih emisij in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 166/2006 (UL L št. 2024/1244 z dne 2. 5. 2024);

-

pri preverjanju ukrepov v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, določenih za povzročitelje obremenitve v načrtu za kakovost zunanjega zraka;

-

pri preverjanju ukrepov, ki jih odredi pristojni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje meritev emisije v zrak za druge namene, kot so:

-

izdelava evidenc o virih onesnaževanja, ki obremenjujejo okolje z emisijo snovi v zrak;

-

ocenjevanje skladnosti uporabljene tehnike v napravi z razpoložljivimi tehnikami;

-

načrtovanje in odločanje o obnovi ali posodobitvi obratovanja naprav;

-

optimiziranje tehnološkega procesa glede na emisije snovi v zrak.

3. člen

(izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

prve meritve so meritve emisijskih parametrov odpadnih plinov, ki se opravijo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave ali po prvem zagonu nove ali rekonstruirane naprave za čiščenje odpadnih plinov, in vrednotenje teh parametrov;

2.

obratovalni monitoring je ugotavljanje vplivov naprave na okolje z vzorčenjem odpadnih plinov po vnaprej določenem programu, merjenjem in vrednotenjem emisijskih parametrov odpadnih plinov med obratovanjem naprave ter ocenjevanjem celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka;

3.

emisijski parametri so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in parametri obratovalnega stanja naprave, ki so predmet prvih meritev ali obratovalnega monitoringa;

4.

parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, prostorninski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti;

5.

parametri obratovalnega stanja naprave so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave;

6.

izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se odčita iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov;

7.

vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se odvzame na določenem merilnem mestu, in sicer z ekstraktivnim ali neekstraktivnim vzorčenjem, v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja;

8.

ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika odpadnih plinov ter odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika;

9.

neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov;

10.

neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka med izvajanjem posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin;

11.

sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin;

12.

čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračunajo povprečne vrednosti emisijskih veličin;

13.

kratkotrajna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri sta čas vzorčenja in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enaka najkrajšemu predpisanemu času povprečenja, ki je krajši od štiriindvajsetih ur;

14.

normirana kratkotrajna povprečna vrednost je kratkotrajna povprečna vrednost, preračunana na normne pogoje in vsebnost kisika, če je ta določena s predpisi o emisiji snovi v zrak;

15.

validirana normirana kratkotrajna povprečna vrednost je normirana kratkotrajna povprečna vrednost z odšteto stopnjo zaupanja;

16.

dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje validiranih kratkotrajnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje;

17.

AMS je avtomatski merilni sistem za merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v intervalih, ki niso daljši od šestdesetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti;

18.

DAHS je sistem za sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva;

19.

zgornja meja merjenja je najvišja vrednost emisijske veličine, ki se lahko izmeri z merilno napravo;

20.

razpršena emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi neposrednega stika hlapnih ali prašnatih snovi z okoljem pri običajnem obratovanju naprave, in ni emisija snovi v zrak z izpuščanjem odpadnih plinov iz naprave skozi odvodnik;

21.

ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi;

22.

izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki v skladu s tem pravilnikom pridobi pooblastilo ministrstva za izvajanje prvih meritev in meritev emisije snovi v zrak v okviru obratovalnega monitoringa ali za preverjanje delovanja sistema trajnih meritev ali za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;

23.

QAL2 je kalibracija, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek za določitev kalibracijske funkcije in njene variabilnosti ter preskus variabilnosti izmerjenih vrednosti avtomatskega merjenja v primerjavi z največjim dovoljenim intervalom zaupanja, določenim s predpisi ali okoljevarstvenim dovoljenjem;

24.

AST je redno letno preskušanje, kakor je določeno v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki se uporablja za presojo, ali interval zaupanja izmerjenih vrednosti, pridobljenih z avtomatskim merjenjem, še vedno izpolnjuje predpisana merila, kakor so bila dokazana pri predhodnem postopku QAL2. Določi tudi, ali je kalibracijska funkcija, pridobljena med predhodnim postopkom QAL2, še vedno veljavna;

25.

QAL3 je kontrola stabilnosti delovanja, kakor je določena v standardu SIST EN 14181, in je postopek, ki ga zavezanec za trajne meritve izvaja med obratovanjem naprave in AMS z namenom, da AMS izpolnjuje predpisane zahteve in deluje z zahtevano natančnostjo v okviru kalibracijskega območja, ugotovljenega v postopku QAL2;

26.

funkcionalni preskus delovanja AMS, kakor je določen v standardu SIST EN 14181, je postopek preverjanja, ali se AMS uporablja in deluje po navodilih proizvajalca ali dobavitelja AMS, vključno s preverjanjem ničelne vrednosti AMS pri ničelni vrednosti merjenega parametra;

27.

SRM je predpisana referenčna metoda, ki se uporablja za kalibracijo in validacijo AMS ter občasne meritve, s katerimi se preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisije snovi v zrak;

28.

redna letna kontrola delovanja DAHS, kakor je določena v standardu SIST EN 17255-4, je postopek preverjanja, ali DAHS izpolnjuje zahteve, določene v standardu SIST EN 17255-1 in točki 6 standarda SIST EN 17255-2.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako, kakor v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

4. člen

(zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa)
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je upravljavec naprave, za katero je s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ali okoljevarstvenem dovoljenju, določeno, da je izvajanje prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obvezno (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

II. VRSTE IN OBSEG MERITEV TER OCENJEVANJA OBREMENITVE

5. člen

(izvedba monitoringa)

(1)

Izvedba prvih meritev in obratovalnega monitoringa obsega:

1.

izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo parametrov obratovanja naprave, pomembnih za emisijo snovi v zrak;

2.

izdelavo strategije vzorčenja odpadnih plinov in njihovo vzorčenje;

3.

izdelavo načrta za beleženje časa obratovanja naprave in ocenjevanje letnega časa obratovanja naprave zaradi izdelave ocene o letni emisiji snovi v zrak;

4.

merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih ter preračun rezultatov meritev na prostorninsko enoto suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih;

5.

merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in parametrov obratovalnega stanja naprave;

6.

merjenje prostorninskega pretoka in izračun masnega pretoka snovi v odpadnih plinih, števila enot vonja, količine vlaken, dimnega števila odpadnih plinov, emisijskega deleža, emisijskega faktorja in stopnje zmanjšanja emisije;

7.

ocenjevanje razpršene in ubežne emisije snovi v zrak;

8.

izdelavo poročila o opravljenih meritvah emisije snovi v zrak in izdelavo ocene o letni emisiji snovi v zrak.

(2)

Če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi:

1.

ugotavljanje letne količine odpadnih plinov in masnih pretokov;

2.

ocenjevanje celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;

3.

pripravo poročila o izdelanih ocenah obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.

(3)

Ocenjevanje celotne ali dodatne obremenitve zunanjega zraka je treba na območju vrednotenja izvajati z meritvami po merilnih metodah in na način iz predpisa, ki ureja ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, ter v obsegu in na način, ki je določen s programom ocenjevanja celotne obremenitve zunanjega zraka.

(4)

Če se v napravi uporabljajo hlapna organska topila ali halogenirana hlapna organska topila, obratovalni monitoring obsega tudi:

1.

ugotavljanje letne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin,

2.

izračun masnega pretoka hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin pri posameznih izpustih,

3.

merjenje urnega prostorninskega pretoka odpadnih plinov pri posameznih izpustih,

4.

ocenjevanje letne količine nevarnih hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih na podlagi ugotovitev o letnih količinah nezajete in celotne emisije hlapnih organskih spojin ali halogeniranih hlapnih organskih spojin,

5.

izračun emisijskega faktorja, če je določen za posamezno vrsto naprav ali dejavnost.

(5)

Načrt meritev emisije snovi v zrak, strategija vzorčenja in poročilo o opravljenih meritvah emisije snovi iz prvega odstavka tega člena se izdelajo v skladu s standardom SIST EN 15259.

III. PRVE MERITVE

6. člen

(obseg prvih meritev)

(1)

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti:

1.

izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo parametrov obratovanja naprave, pomembnih za emisijo snovi v zrak;

2.

izdelavo strategije vzorčenja odpadnih plinov in njihovo vzorčenje;

3.

merjenje parametrov stanja odpadnih plinov;

4.

merjenje prostorninskega pretoka in koncentracije snovi v odpadnih plinih;

5.

merjenje števila enot vonja, količine vlaken in dimnega števila odpadnih plinov;

6.

izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in ubežnih emisij snovi, izračun emisijskega deleža, emisijskega faktorja in stopnje zmanjšanja emisije;

7.

ugotavljanje parametrov obratovalnega stanja naprave in parametrov stanja odpadnih plinov.

(2)

Če emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav ureja predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ali predpis o emisiji snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev snovi in izračun iz prejšnjega odstavka, za katere so s temi predpisi določene mejne vrednosti.

(3)

Če se na podlagi analize tehnološkega procesa v napravi ugotovi, da masni pretok posamezne snovi iz naprave lahko presega mejni masni pretok, mora zavezanec zagotoviti izvedbo prvih meritev emisije te snovi, pri čemer mora zagotoviti meritve koncentracije te snovi v odpadnih plinih in prostorninskega pretoka odpadnih plinov na vseh izpustih, kjer se ta snov izpušča v okolje.

(4)

Za napravo, ki je hkrati naprava iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je treba zagotoviti izvedbo prvih meritev v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(5)

Za napravo, za katero je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi snovi, za katere je treba pri prvih meritvah ugotavljati emisijo snovi v zrak na podlagi programa obratovalnega monitoringa, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča emisijo snovi v zrak, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(6)

Ne glede na določbe drugega do petega odstavka tega člena lahko ministrstvo za napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi drugačen seznam snovi, za katere je treba ugotavljati koncentracijo v odpadnih plinih, če na podlagi analize tehnološkega procesa ugotovi, da nekatere snovi obremenjujejo okolje ali pomembno vplivajo na raven onesnaženosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zunanjega zraka.

(7)

Za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora zavezanec:

-

pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa obratovalnega monitoringa, ki ga v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, izdela izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, in

-

izvesti prve meritve v skladu s programom obratovalnega monitoringa iz prejšnje alineje.

(8)

Če je za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije snovi v zrak.

(9)

Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi določb tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene emisije iz naprave.

(10)

Če je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, zagotavljati trajne meritve, mora zavezanec namesto prvih meritev zagotoviti QAL2.

7. člen

(opustitev prvih meritev)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezancu pri prvih meritvah ni treba zagotoviti izvedbe meritev:

1.

vsebnosti kisika, če za napravo s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz naprave, ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,

2.

drugih parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo in se lahko določijo drugače.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev vsebnosti kisika ali parametrov stanja odpadnih plinov ali obojih, če je to za posamezno napravo določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.