Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 128-5364/2004, stran 15336 DATUM OBJAVE: 30.11.2004
VELJAVNOST: od 15.12.2004 do 17.6.2016 / UPORABA: od 15.12.2004 do 30.10.2020
RS 128-5364/2004
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 31.10.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
5364. Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva
Na podlagi 71. člena in četrte alinee drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) je Socialna zbornica Slovenije na seji skupščine dne 8. 6. 2004 sprejela
P R A V I L N I K
o pripravništvu na področju socialnega varstva
o pripravništvu na področju socialnega varstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja pogoje in način opravljanja ter spremljanja in nadzora izvajanja pripravništva za strokovne delavce na področju socialnega varstva.
2. člen
V pravilniku uporabljeni izrazi strokovni delavec, delavec, pripravnik, mentor, somentor in drugi izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki na podlagi 80. člena Zakona o socialnem varstvu opravljajo pripravništvo pri socialnih službah, ki so organizirane kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja ter pravosodja, če zanje drugi predpisi ne določajo drugače.
II. PRIPRAVNIŠTVO
4. člen
Pripravništvo za strokovne delavce na področju socialnega varstva je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanje za samostojno opravljanje del in nalog v socialnem varstvu, primernih pridobljeni izobrazbi.
Namen pripravništva je, da pripravnik opravi program praktičnega usposabljanja, s katerim:
-
pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva,
-
umesti strokovno znanje s teoretične na praktično poklicno raven,
-
poglobi znanja, veščine in tehnike potrebne za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva,
-
se pripravi za strokovni izpit na področju socialnega varstva.
5. člen
Pripravnik je po tem pravilniku vsak, ki ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo za socialno delo ali za druge poklice določene z Zakonom o socialnem varstvu, potrebne za delo na področju socialnega varstva in prvič začne opravljati delo v javnem socialno varstvenem zavodu, pri delodajalcu, ki opravlja socialno varstvene storitve na podlagi koncesije ali dovoljenja za delo in drugem izvajalcu socialno varstvenih storitev in programov (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), če pripravništvo poteka po programu praktičnega usposabljanja, ki ga predlaga ali odobri Socialna zbornica Slovenije ter se izvaja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
6. člen
Glede trajanja pripravništva se smiselno uporablja 121. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).
Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne opravljati tej izobrazbi ustrezno delo, se ne šteje za pripravnika, če je podobno ali enako delo opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja za pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.
7. člen
Glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja se za pripravnike smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s kolektivno pogodbo določeno drugače.
8. člen
Pripravnik opravlja strokovni izpit v skladu s tretjim odstavkom 122. člena Zakona o delovnih razmerjih in Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva.
9. člen
Pripravnik, ki je opravljal pripravništvo po posebnih predpisih in je sklenil delovno razmerje v socialno varstvenem zavodu, po končanem pripravništvu opravlja strokovni izpit iz svojega področja, po tem pravilniku pa opravi dopolnilni strokovni izpit.
III. ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA
10. člen
Pripravnik opravlja pripravništvo praviloma pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje, ali izjemoma drug dogovor o sodelovanju, lahko pa se zaradi izpopolnjevanja v posameznih vejah stroke usposablja tudi/ali pri drugih izvajalcih socialno varstvene dejavnosti.
11. člen
Če pripravnik opravlja pripravništvo pri različnih delodajalcih, se mu ustrezna pripravniška doba ali posamezna obdobja pripravništva seštejejo. Pri uveljavljanju pripravniške dobe se pripravniku šteje le tisti del, v katerem je opravljal naloge s področja socialnega varstva.
12. člen
Praktične izkušnje, veščine in znanja, ki jih je kandidat pridobil po končani strokovni izobrazbi v drugih oblikah sodelovanja in/ali dela na področju socialnega varstva, se lahko priznajo kot pripravništvo.
O pripravniški dobi iz 9. in 10. člena odloči Socialna zbornica Slovenije na podlagi predložene dokumentacije iz 30. in 31. člena tega pravilnika, ki je potrjena s strani delodajalca.
13. člen
Med usposabljanjem vodi pripravnik pripravniški dnevnik kot evidenco in problemsko analizo o opravljenem delu, ki ga enkrat mesečno predloži svojemu mentorju ter mu o tem poroča.
1. Program pripravništva
14. člen
Program pripravništva je splošni akt delodajalca, ki skladno z določili tega pravilnika vsebuje opredelitve o:
1.
načinu opravljanja pripravništva pri delodajalcu,
2.
pogojih, ki jih kandidat za pripravnika mora izpolnjevati,
3.
sprejemanju pripravnikov k delodajalcu,
4.
pravicah in obveznostih pripravnika,
5.
strokovnih načelih, na katerih temelji praktično usposabljanje,
6.
postopkih in načinih izdelave programa usposabljanja za posameznega pripravnika,
7.
izboru in usposabljanju mentorjev,
8.
splošnih področjih strokovnega usposabljanja ter
9.
možnih izbirnih področjih, prilagojenih pridobljeni izobrazbi oziroma poklicu in/ali delovnem mestu, na katerega je pripravnik razporejen.
Program pripravništva predlaga Socialna zbornica Slovenije v sodelovanju s pristojno skupnostjo javnih zavodov.
2. Vsebine pripravniškega usposabljanja
15. člen
Usposabljanje pripravnikov na področju socialnega varstva poteka po programu, ki obsega splošni del in posebni del z izbirnim delom.
Splošni del usposabljanja je enak za vse pripravnike in obsega seznanitev:
-
s širšim področjem socialnega varstva ter s pojmovanjem in uresničevanjem socialne politike,
-
z mrežo izvajalcev dejavnosti socialnega varstva,
-
z vrstami in osnovnimi vsebinami posameznih socialno varstvenih storitev ter z izvajanji javnih pooblastil na področju socialnega varstva;
-
s pravicami, vlogo in položajem uporabnika pri zagotavljanju storitev,
-
z opredelitvijo in vlogo posamezne stroke ter s pravicami, obveznostmi in pristojnostmi strokovnega delavca na področju socialnega varstva,
-
z značilnimi strokovnimi postopki in metodami dela na področju socialnega varstva.
16. člen
Posebni del usposabljanja določi pripravniku delodajalec glede na potrebe dela in interesa pripravnika za pridobitev usposobljenosti za posamezno področje dela.
Pripravnik, ki se usposablja pri več delodajalcih oziroma pripravnik, ki pridobiva ustrezne izkušnje s prostovoljnim podiplomskim usposabljanjem, se v dogovoru z mentorjem odloči za posebni del usposabljanja.
17. člen
Posebni del usposabljanja se lahko opravi iz naslednjih izbirnih področij: