TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe se zavrnejo in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Predlog prve tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

 

1. Prvostopenjsko sodišče je v zadostni meri upoštevalo obe uvodoma navedeni izhodišči, od katerih je odvisna prisoja pravične denarne odškodnine za negmotno škodo, to je tako načelo individualizacije oziroma konkretne okoliščine vsakega primera posebej, kot tudi okvire sodne prakse oziroma primerjavo z drugimi primerljivimi oškodovanci. Pri slednjih pa je nenazadnje potrebno upoštevati tudi čas, ko jim je bila odškodnina prisojena in v povezavi s tem tudi določen inflacijski faktor.

2.V primeru, kot je tožničin, odškodnine za gmotno škodo ni mogoče priznati. Upokojitev tožnice namreč ni bila nujna. Tožnica je sama izbrala možnost upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, ki ji ga je omogočil 6.čl. ZPPPAI, zato ni podana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožene stranke in tožničino nadaljnjo škodo, ki se kaže v zmanjšanju njenih dohodkov.

3. 12.čl. ZPPPAI je potrebno zaradi ne povsem jasnih določb glede obveznosti države, razlagati v povezavi s 1.čl., to je namenom zakona, ki je v zagotavljanju potrebnih sredstev za zdravstveno in socialno varnost prebivalcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu ter da se zagotovi socialna varnost delavcev, v kar pa spadajo tudi odškodnine, ki jih delavci, oboleli za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti temu prahu, uveljavljajo v primeru, ko gre za zanesljivo ugotovljeno poklicno bolezen ter v povezavi s 4. odst. 7. člena zakona, ki predpisuje, da se v proračunu RS kot pomoč gospodarskim družbam zagotavljajo sredstva za leta 2000-2004 tako za dokup zavarovalne dobe kot za izplačilo odškodnin za poklicno bolezen iz 12. člena zakona. Obveznost države je torej vezana na poklicno bolezen in ne na sporazumno dogovorjeno odškodnino.