Nalaganje dokumenta...
Nacionalni program varstva okolja (NPVO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 83-3953/1999, stran 12765 DATUM OBJAVE: 14.10.1999
VELJAVNOST: od 14.10.1999 do 5.1.2006 / UPORABA: od 14.10.1999 do 5.1.2006
RS 83-3953/1999
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 6.1.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3953. Nacionalni program varstva okolja (NPVO)
Na podlagi 47. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter na podlagi 168. člena poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 28/96 in 26/97) je Državni zbor na seji, dne 16. 9. 1999 sprejel
N A C I O N A L N I P R O G R A M
varstva okolja (NPVO)
varstva okolja (NPVO)
1. UVOD
1.1 Vsebinski okvir
Degradacije okolja v Sloveniji nikakor ni mogoče primerjati s stanjem na posameznih območjih v nekaterih državah nekdanjega t. i. vzhodnega bloka. Slovenija k sreči sodi med tiste države v prehodu, kjer so okoljske posledice nekdanjega socialističnega tipa gospodarstva manj izrazite. Kljub temu pa sta hitra in okoljsko neobvladana industrializacija in urbanizacija, predvsem v obdobju prvih desetletij po drugi svetovni vojni, povzročili degradacijo praktično vseh prvin okolja. Po nekaterih ocenah gospodarske izgube in drugi stroški degradacije okolja v Sloveniji nekajkrat presegajo javnofinančne izdatke za okolje, ki znašajo okrog pol odstotka bruto domačega produkta(1).
Sedanje stanje okolja je pomembna ovira na prehodu v državo sodobnega tipa, z uravnoteženim odnosom do okolja. Spremeniti odnos do okolja je tudi resen preizkusni kamen pri naporih za vključitev v EU. Pri tem se na prvi pogled zdi, da je prostor za reševanje nakopičenih okoljskih problemov močno zožen in da odločnejše korake bremenijo nekateri tudi do skrajnosti privedeni socialni problemi. Takšen pogled je upravičen, dokler varstvo okolja razumemo zgolj kot strošek in niz prepovedi in zapovedi. Na srečo je v svetu dovolj dokazov, da je varstvo okolja lahko tudi pomemben dejavnik razvoja in neposrednih sprememb v proizvodnji in porabi dobrin kot osnovnega vira okoljskih problemov.
Problemi okolja so v Sloveniji tradicionalno deležni posebne pozornosti najširše javnosti. Praktično brez zamude smo sledili prvim korakom v svetu na ravni najbolj razvitih industrijskih držav. Z zeleno knjigo o okolju smo na najboljši način pospremili prvo konferenco Združenih narodov o okolju leta 1972 v Stockholmu. Kljub temu pa sta na praktični razvoj in učinkovitost varovanja okolja do konca osemdesetih let odločilno vplivala predvsem družbena lastnina in samoupravljanje. Varovanje okolja je bilo pretežno deklarativno, z očitnim razhajanjem z ustavno pravico do zdravega in človeku primernega okolja.
V drugi polovici osemdesetih let je bilo varstvo okolja eno tistih področij, ki je, tudi zaradi pomena v javnosti, prispevalo k odpiranju prostora za uveljavljanje širših družbenih sprememb. Pozitivni programski naboj tega časa je bil dovolj velik, da je, kljub sistemskim in drugim oviram, Slovenija, med vsemi državami vzhodne in srednje Evrope, prva dobila sklad za okolje, ki ga je polnil t. i. ekološki dinar. Tako zbrana sredstva naj bi se trošila v skladu s posebnim programom, ki ga je sprejela takratna Skupščina Republike Slovenije in je že vseboval nekatere elemente nacionalnega programa, ki so še danes aktualni (sanacija termoenergetskih objektov, izboljšanje kakovosti vodotokov, izvedba strategije in operativnega programa ravnanja z odpadki ter varstvo tal pred onesnaževanjem).
Osamosvojitev Slovenije je temeljito spremenila pravni, ekonomski in socialni okvir varovanja okolja. Sprememba lastništva ter podreditev odločanja dobičku sta bistveno spremenili motive in cilje odločanja. V tem trenutku še ni mogoče predvideti odnosa novih lastnikov do okolja, po analogiji z razvitimi državami pa je mogoče pričakovati, da se mora, vsaj v prvi fazi, okrepiti vloga države, predvsem kot nosilca uvajanja mehanizmov preprečevanja večanja dobička na račun okolja.
Po mednarodnih primerjavah je Slovenija danes med manj razvitimi državami EU, vendar pa ima skupaj s Češko med državami srednje in vzhodne Evrope najugodnejše gospodarske razmere(2). Zaostajanje za državami EU je največje v kupni moči BDP na prebivalca, kar z ozirom na leto 1991 pomeni 30-letno zaostajanje za Italijo, 19 let za Španijo, 13 za Irsko, 6 za Portugalsko in leto prednosti pred Grčijo(3).
Slovenija se je odločila povezati z EU, kjer je varstvo okolja neločljiva sestavina zagotavljanja nemotenega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Življenje v spremenjenem ekonomskem in političnem okviru zahteva pravočasno analizo posledic in sprejema ustreznih ukrepov zaradi:
-
preusmeritve na zahtevna zahodna tržišča,
-
nastajanja velikega števila malih in srednjih podjetij v zasebni lasti,
-
vstopa tujih investitorjev in strateških partnerjev,
-
hitre internacionalizacije in informatizacije poslovanja kot osnovnega pogoja za vključitev v mednarodno delitev dela in ekonomske integracije idr.
Pričakovanja glede sprememb v okolju so velika, saj si večina državljanov Slovenije želi živeti v zdravem in prijetnem okolju. Narava obvladovanja nesorazmerij, ki so se kopičila desetletja, ne dopušča hitrega reševanja problemov. Pri tem je treba omeniti izkušnje držav, ki so v bistveno boljših materialnih in organizacijskih razmerah za reševanje problemov okolja, potrebovale desetletja za pomembne premike.
Ta dokument ni pisan kot zbirka želja, ki bi bil ob sprejemanju morda zadovoljiv za vse, kasneje pa bi ga ne mogli izpeljati v praksi in bi postal vzrok poglabljanja spirale nezaupanja. Tudi zaradi tega v njem ni ritualnega ponavljanja ciljev in nalog iz Agende 21, evropskega programa varstva okolja Toward Sustainability(4), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter že sprejetih razvojnih programov posameznih sektorjev idr., ampak je težišče na njihovi operacionalizaciji. Takšna odločitev je že v pripravi dokumenta povzročila vrsto zahtevnih razčiščevanj, da samo ponavljanje znanih opredelitev, brez podpore ustreznih ukrepov, ne prispeva k hitrejšemu reševanju problemov.
1.2 Konceptualna izhodišča in cilji
Problematika varstva okolja je po svoji naravi kompleksna, njeno proučevanje interdisciplinarno in njeno reševanje povezano z usklajeno in aktivno udeležbo različnih in številnih dejavnikov. K problemom okolja je mogoče pristopiti z vidika okolja v ožjem smislu, gospodarskega razvoja, razvoja znanosti in tehnike idr. Vsak nacionalni program (tudi ta) je zaradi kompleksnosti problematike bolj ali manj necelovit, na mnogo vprašanj ne odgovarja ter jih prepušča v vključevanje v NPVO naslednje generacije.
NPVO je osredotočen na razreševanje najpomembnejših problemov v okolju in je samo prvi korak k dolgoročnemu obvladovanju problematike razmerij med naravo in družbo. Merilo, po katerem je potrebno presojati ta dokument, ni njegova celovitost in deklarativno zavzemanje za trajnostni razvoj, ampak:
a)
strokovno utemeljen izbor ključnih problemov okolja, b) uspešnost in učinkovitost mehanizmov njihovega razreševanja ter c) dosežen preustroj proizvodnje in porabe po načelih trajnosti.
Brez želje, da bi NPVO razrešil številne konceptualne in metodološke dileme, je, zaradi nujnosti nedvoumno opredeljenega predmeta obvladovanja, ta dokument osredotočen samo na tisti vidik problemov v okolju, ki jih povzroča človek s svojim poseganjem. NPVO torej ne obravnava problemov zaradi posledic naravnih procesov kot takšnih (poplave, plazenja ipd.), razen, če to nima okoljskih posledic, na katere se je mogoče pravočasno odzvati.
Sodobna praksa varstva okolja se je razvijala v dveh smereh:
-
Visoko razvite industrijske države “zahodnega” tipa so se v začetku sedemdesetih let odzvale na soočenje z mejami rasti gospodarstva in katastrofalnimi posledicami onesnaženja okolja. V prvih korakih so prevladovali inštrumenti neposrednega nadzora. Državi je pripadla vloga varuha, industriji pa je bilo prepuščena zgolj vloga izpolnjevanja zahtev. V kasnejšem razvoju se je neposredna regulativna funkcija države postopoma umikala učinkovitejšim posrednim mehanizmom, ki temeljijo predvsem na moči trga. Spreminja se tudi narava okoljskih problemov. Če so na začetku prevladovali lokalni problemi, so danes v ospredju medregionalni ali celo globalni problemi(5) . Klasične probleme onesnaževanja, ki so prevladovali na začetku, vedno bolj izpodrivajo problemi narave v širšem smislu (skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti ipd.).
-
Za države “vzhodnega tipa” s prevladujočo državno oziroma družbeno lastnino so bili značilni objektivno nedosegljivi cilji in zato neizvedljivi podzakonski predpisi (npr. Sovjetska Zveza), ki so bili sicer najostrejši na svetu. Problem vrste in sestave proizvodnje in porabe pa ni bil nikdar problematiziran in spremenjen zaradi okoljskih dilem.
Poenostavljena shema neposrednega prenosa izkušenj sodobnejših in učinkovitejših konceptov oblikovanja nacionalnih programov v slovensko prakso, zaradi bistveno drugačnih okoliščin ni mogoča, kljub morebitni politični atraktivnosti lepo berljivih rešitev, ki jih kasneje ne bi mogli izvesti, saj so nastale v neprimerljivih razmerah.
Osnovni cilj NPVO je boljše okolje za življenje v Sloveniji ter uveljavitev okolja kot omejitvenega in spodbujevalnega dejavnika razvoja. V skladu s tem ciljem NPVO vsebuje skladen niz inštrumentov varstva okolja, usmerjen na sedanji stopnji degradacije okolja predvsem v odpravo najpomembnejših problemov. NPVO želi prispevati h krepitvi inštitucij, katerih prednostna skrb je zagotoviti ustrezno raven varstva okolja in na ta način uveljaviti načela trajnostnega razvoja v prehodu v državo sodobnega tipa. NPVO je osnovni programski dokument varstva okolja v Republiki Sloveniji, ki je usmerjen v zagotavljanje naslednjih ciljev v:
-
obvladovanje problemov okolja v državi in v celotnem kompleksu okoljske problematike zagotavljanje prednostnega reševanja najpomembnejših problemov. Posebna skrb je namenjena podpori vključevanja v EU ter deloma tudi v tem kontekstu varstvu specifičnih potez in problemov države (kras, krajinska in biotska raznovrstnost, pričakovano povečanje prometa preko države, demografsko praznjenje obsežnih območij idr.),
-
inštitucionalno krepitev uprave in lokalne samouprave kot temeljnega pogoja učinkovitega varstva okolja v državi in s tem zagotovitev organizacijske in ekonomske predpostavke kot podlage za postopno uveljavljanje trajnostnega razvoja,
-
uveljavljanje vseh v ZVO opredeljenih načel varstva okolja,
-
uveljavljanje ekonomskih inštrumentov in zagotavljanje virov sredstev za financiranje programov varstva okolja,
-
vključitev okoljske vsebine in načel trajnostnega razvoja v programe posameznih sektorjev,
-
usmeritev domačih in tujih finančnih virov na območja prednostnega interesa za zagotovitev čim boljših učinkov glede na vložena sredstva.
Varstvo okolja je tudi varovanje zdravja. Širši okviri politike na področju okolja in zdravja so bili določeni na prvi evropski ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki je bila 1989 v Frankfurtu in na drugi evropski ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki je bila junija 1994 v Helsinkih. Pomembna dokumenta, ki zavezujeta tako zdravstveni kot okoljski sektor, sta Evropska listina o okolju in zdravju (Frankfurt, 1989) in Helsinška deklaracija o ukrepih na področju okolja in zdravja v Evropi (Helsinki, 1994). Na drugi konferenci o okolju in zdravju v Helsinkih so sklenili, da vse države pripravijo nacionalne programe o okolju in zdravju. Ti programi naj bi povezali zdravstveni in okoljski sektor, rezultat pa naj bi bil usklajeno delovanje oziroma izvajanje ukrepov za izboljšanje okolja in posledično zdravja na nacionalni in lokalni ravni. Evropska zdravstvena politika je začrtana v ciljih Zdravje za vse do leta 2000 in obsega 38 ciljev. Politika vključuje izboljšanje zdravja in strategijo za dosego zastavljenih ciljev za bolj zdrav način življenja, skupaj z izboljšavami okolja. Temu je namenjenih 7 ciljev v zvezi s problematiko dejavnikov okolja, ki vplivajo na zdravje in so opredeljeni tudi v Planu zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravstvo.
2. PRIBLIŽEVANJE EU – IZZIV IN PRILOŽNOST
Iz Strategije gospodarskega razvoja nedvoumno izhaja, da je približevanje EU za Slovenijo edina perspektivna možnost, ki seveda zahteva temeljito pripravo za pravočasno preprečitev morebitnih negativnih učinkov na okolje in za maksimaliziranje koristi, ki jih pridruževanje ponuja. Med možnimi pozitivnimi in negativnimi učinki pridruževanja EU kaže poudariti naslednje:
-
Slovenija mora svoj sistem varovanja okolja prilagoditi EU(6) , pri čemer je potrebno v pogajanjih pridobiti dodatni čas ali vire za tiste ukrepe, ki jih iz različnih razlogov ne bomo mogli izpolniti do pridobitve statusa polnopravnega člana.
-
Prevzemanje sistema okoljevarstvenih inštrumentov, ki so uveljavljeni v EU, ni samo obveza, ampak tudi pomembna priložnost za hitrejše reševanje problemov pri konkretnem vzpostavljanju sistema varstva okolja.
-
Prilagajanje okoljske politike EU je priložnost za uveljavitev sprememb v vzorcu proizvodnje in dobrin, pri čemer bo potrebno vgraditi dodatne mehanizme, da v Sloveniji ne bomo dovolili nekritičnega prenosa okolju škodljivih tehnologij in da bomo zagotovili ustrezno varstvo izjemno občutljivega prostora (biotska raznovrstnost, kras, velikost/majhnost, občutljivost za vplive izven državnih meja /morje, zrak/, poselitev).
-
Ohranjanje biotske raznovrstnosti predstavlja primerjalno prednost Slovenije pri vključevanju v EU, zlasti pri pospeševanju in vzpodbujanju trajnostnega razvoja na podeželju.
-
Obvladati bo treba pričakovane dodatne negativne vplive zaradi približevanja EU (npr. povečan tranzit, spremembe v navadah potrošnikov in proizvajalcev).
-
EU pomeni uvajanje tudi komplementarnih mehanizmov varstva okolja. Tradicionalne metode nadzora se bodo vedno bolj dopolnjevale s sodobnejšimi mehanizmi, ki temeljijo na moči trga (uvajanje procesnih in proizvodnih standardov), dosledni preventivi ter uveljavljanju načela čim širšega sodelovanja ter deljene odgovornosti.
-
Približevanje EU zahteva krepitev naše trenutne inštitucionalne šibkosti.
Proces pristopa/vključevanja Slovenije v EU je potrebno izkoristiti kot spodbudo za učinkovito uresničevanje sodobne (trajnostne oz. sonaravne) okoljske politike. Zaradi opredelitve Slovenije, da postane polnopravna članica EU ter dejstva, da je povabljena k pogajanjem v prvi skupini držav, so lahko kratkoročni okoljevarstveni cilji tudi tisti, ki bi jih, glede na ozko nacionalne okoljevarstvene zahteve, sicer dosegli kasneje. To dejstvo je upoštevano pri določanju ciljev in ukrepov, posebno za kratkoročno obdobje, kjer so kot prednostno upoštevane obveze vezane na izpolnjevanje zahtev iz acquis communautaire.
2.1 Okoljska pristopna strategija Slovenije za vključitev v Evropsko unijo
Okoljska pristopna strategija Slovenije je temeljni programski in terminski dokument, ki bo usmerjal naša prizadevanja za vključitev v EU na področju okolja. Vlada Republike Slovenije je dokument obravnavala in ga 26. marca 1998 sprejela kot prilogo k Državnemu programu za prevzem pravnega reda EU (acquis communautaire). Na začetku pogajanj z EU je Evropska komisija strategijo ocenila kot zelo dobro osnovo za okoljske pristopne dejavnosti Slovenije k EU.
Dokument med drugim opisuje sam pristopni proces, opredeljuje delovni načrt za okoljske pristopne dejavnosti in prednostne naloge, predstavlja oceno usklajenosti okoljske zakonodaje z evropsko in zagotavlja spremljanje ter uveljavljanje okoljske zakonodaje.
Strategija temelji na bistvenih dokumentih Slovenije in Evropske komisije, med drugim na Strategiji Republike Slovenije za vključevanje v EU (Ljubljana, september 1997, in kasnejše popravljene verzije), Beli knjigi Evropske komisije (Bruselj, 1995), Agendi 2000 in Mnenju Komisije o prošnji Slovenije za članstvo v EU (Bruselj, avgust 1997), Priročniku Komisije za aproksimacijo okoljske zakonodaje (Bruselj, avgust 1997) ter na številnih sklepih in dogovorih tako Vlade Republike Slovenije kot pomembnih inštitucij Evropske komisije.
Iz dokumenta je razvidno, da imajo Ministrstvo za okolje in prostor ter drugi državni organi, občine in gospodarstvo izjemno obsežne naloge, ki jih bo potrebno opraviti v razmeroma kratkem času, če želimo vstopiti v EU kmalu po letu 2000. Prenos evropske okoljske zakonodaje v naš pravni red pri tem niti ne bo glavni problem, saj ga bomo predvidoma opravili do konca leta 2000.
V skladu s priporočili in sklepi Mnenja Komisije o prošnji Slovenije za članstvo v EU, bo Ministrstvo za okolje in prostor v kratkoročnem obdobju slovensko okoljsko zakonodajo uskladilo z EU na področju okvirnih smernic za zrak, vode in odpadke ter začelo uresničevati usklajevalne programe z EU. V srednjeročnem obdobju bo ministrstvo uskladilo tudi smernico o nadzoru in preprečevanju onesnaževanja in drugo okoljsko zakonodajo (IPPC) ter razvilo spremljanje in nadzor za uresničevanje okoljske zakonodaje. Nadaljevalo bo z uresničevanjem usklajevalnih programov in potrebnih okoljskih investicij.
3. OCENA STANJA IN PRIČAKOVANIH SPREMEMB OKOLJA
3.1 Ocena stanja po področjih(7)
Stanje posameznih sestavin okolja se je po naglem slabšanju v obdobju najhitrejše povojne industrializacije in urbanizacije ustalilo, vendar na stopnji, ki terja bistveno uspešnejši in učinkovitejši odziv družbe. Po osamosvojitvi države se je delno izboljšala kakovost površinskih voda in zraka, kakovost nekaterih podtalnic pa se slabša. Problematično ostaja ravnanje s komunalnimi in industrijskimi odpadki. Na izboljševanje kvalitete površinskih voda je najbolj vplivalo zmanjšanje obsega fizične proizvodnje (zaprtje nekaterih večjih onesnaževalcev), pri zraku pa so pozitivni rezultati odsev pospešenega prehoda na uporabo okolju prijaznejših goriv in sistemov ogrevanja ter izvedenih projektov odžveplevanja v termoenergetskih objektih. V Sloveniji še niso obvladani vzroki ogrožanja biotske in krajinske raznovrstnosti ter elementov nežive narave, zaradi česar je ogrožen pomemben vir nadaljnjega obstoja in razvoja družbe. Pri tem se stanje še slabša.
Sistematičnih raziskav o povezavi med onesnaženostjo okolja in zdravstvenim stanjem prebivalstva v Slovenije še ni. Tudi sicer so take raziskave redke, čeprav razmeroma dobro poznamo kakovost posameznih sestavin okolja, kot tudi zdravstveno stanje prebivalstva v posameznih najpogosteje prizadetih območjih (npr. Celje, Velenje, Mežica, Zasavje ...)(8). Več pozornosti je veljalo raziskovanju povezav med pogoji dela in zdravjem delavcev v različnih industrijah, kar pa je zunaj okvira NPVO(9). Na organizacijski ravni je eden bistvenih pogojev učinkovitega ukrepanja koordiniran informacijski sistem zdravje – okolje, ki ga še ni.
Vode. Največ površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih (29% v 3. in 4. razredu), pri čemer se onesnaževanje širi v povirja rek. V zadnjem času se slabša kakovost podtalnice.
Točkovni viri onesnaževanja voda niso sanirani v želenem obsegu. Čiščenje odpadnih voda poteka na različne načine pri ca. 75% prebivalstva(10), pri čemer ima 80% slovenskega prebivalstva zagotovljeno organizirano javno oskrbo s pitno vodo. Znaten del industrije še vedno izpušča odpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Na pospešeno iskanje rešitev že vpliva leta 1995 izdana uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95 in 8/96), s katero so povzročitelji z ekonomskim mehanizmom prisiljeni v iskanje ustreznih rešitev.
Med razpršenimi viri onesnaževanja voda je potrebno posebej navesti intenzivno kmetijstvo, del industrije, promet ter razpršeno poselitev z neurejenim odvajanjem odpadnih voda. Kmetijstvo je odgovorno za pretežni del onesnaževanja podtalnic z nitrati, fosfati in pesticidi (problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v SV Sloveniji) ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami z živinorejskih farm. Industrija nosi največji del odgovornosti za onesnaževanje s težkimi kovinami (tudi promet), fenoli in organskimi topili.
Zrak. Kakovost se je v Sloveniji v zadnjih letih na splošno nekoliko izboljšala. Najopazneje se je zmanjšala onesnaženost z žveplovim dioksidom (SO2), predvsem v mestih (plinifikacija(11) , toplifikacija ...). V bližini elektrarn je opaziti izboljšanje stanja (Šoštanj, Ljubljana). Od leta 1980, ki velja kot referenčno leto, se je skupna emisija SO2 v Sloveniji do leta 1995 zmanjšala za preko 50% (od preko 250.000 na 120.000 ton/leto). V skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi bi se morala do konca leta 1993 že zmanjšati za 30%. Na nekaterih izpostavljenih lokacijah na vplivnem območju termoelektrarn se ob najneugodnejših vremenskih razmerah še pojavljajo koncentracije škodljivih snovi v zraku, ki močno presegajo kritične imisijske koncentracije in utegnejo celo vplivati na povečano smrtnost izpostavljenega prebivalstva.
Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi (NOx), s katerimi je najbolj obremenjena neposredna bližina prometnih cest in energetskih objektov, narašča. V letih 1990 in 1991 se je emisija NOx začasno znižala zaradi zmanjšanja prometa in proizvodnje, od takrat pa hitro narašča. V primerjavi z referenčnim letom 1987, je skupna emisija NOx v letu 1997 večja za pribl. 23%. Protokol o zmanjšanju NOx zahteva ohranitev emisij NOx na ravni 1987.
K emisiji SO2 največ prispeva elektroenergetika (81%), k emisiji NOx pa promet (66%). Promet z motornimi vozili je glavni povzročitelj emisij svinca ter hlapnih organskih spojin (VOC), ki so sposobne proizvajati fotokemijske oksidante, katerih znaten del prispeva tudi industrija.
V poletnem času koncentracije ozona v prizemni plasti, na vseh stalnih merilnih mestih v Sloveniji, skoraj vsakodnevno presegajo mejne vrednosti. Visoke koncentracije ozona neugodno vplivajo na ljudi in rastline. Veliko ozona se tvori v Sloveniji zaradi transporta od drugod, vendar sedanja merilna mreža ne zadošča za ugotavljanje obsega onesnaževanja.
Kiotski protokol h konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, št. 13/95 – MP, št. 59/95) obvezuje Slovenijo k 8-odstotnem zmanjšanju toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986. Emisije ogljikovega vodika (CO2), najpomembnejšega toplogrednega plina, so se po letu 1986 začele zmanjševati predvsem zaradi gospodarskih težav. Po ponovnem zagonu gospodarstva in oživitvi transportnih poti od leta 1992, emisije CO2strmo naraščajo, tako da so leta 1997 že presegle emisije izhodiščnega leta 1986(12) . Največji delež pri emisijah CO2 imata elektroenergetika(13) (35%) in promet (32%). Pri toplogrednem učinku sodelujejo v večji meri tudi emisije metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O), kjer so glavni viri kmetijstvo, ravnanje z odpadki, premogovništvo in promet. Kiotski protokol zajema tudi delno halogenirane fluorovodike (HFC), perfluoroogljike (PFC) in žveplove fluoroide (SF6), katerih toplogredni prispevek pa je manjši.
Program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je v začetni fazi izdelave. Prve ocene kažejo, da bo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za Slovenijo težka naloga, a hkrati izziv, ki ga Slovenija lahko izkoristi kot dodatno vzpodbudo pri prestrukturiranju slovenske energetike in industrije tako, da bo v prihodnje zagotavljal večjo ekonomsko učinkovitost. Prilagoditi je potrebno tudi način življenja in prekiniti povezavo naraščanja življenjskega standarda z večjo porabo energije. Ključnega pomena za izpolnitev Kiotskega protokola bo stabilizacija emisij toplogrednih plinov iz prometa.
Zaradi dolgoletnega onesnaževanja ozračja, posredno pa tudi tal s snovmi (SO2, NOx), ki povzročajo kisle padavine, je prišlo do propadanja gozdov v večjem delu Slovenije ter do ogrožanja biotske raznovrstnosti.
Poraba snovi, ki ogrožajo ozonski plašč (ODS) se je močno zmanjšala. Uporaba klorofluoroogljikovodikov (CFC) pri proizvodnji izdelkov se je opustila, poraba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov (HCFC) pa je v obdobju 1989–1996 naraščala in je v letu 1996 obsegala 16% dopustne ravni porabe.
Sedanja avtomatska merilna mreža za onesnaženost zraka ni prilagojena spremenjeni vrsti onesnaženja zraka, posebno zaradi motornega prometa in ne tudi novim zakonskim predpisom.
Dolgoročne strategije za varstvo zraka Slovenija še nima. Strategija bo morala odgovoriti na vprašanja, kako bo Slovenija zagotavljala kvaliteto zraka (lokalno in splošno) v okviru mednarodno priznanih standardov kakovosti (npr. Svetovna zdravstvena organizacija) in pri tem omogočati potreben razvoj v proizvodnem, storitvenem in drugih sektorjih.
Tla in gozd. Obdelovalna tla v Sloveniji predstavljajo približno 32% površine, gozd pa več kot 50% površine. Z intenzivno industrializacijo in kmetijsko proizvodnjo, pa tudi zaradi gostega prometa in poselitve, so plodna tla in gozdovi po drugi svetovni vojni, predvsem pa v zadnjih 20 letih, utrpeli veliko škode. Kmetijskim zemljiščem zaradi neučinkovite zakonodaje spreminjajo namembnost. Slabšanje proizvodne sposobnosti tal pospešujejo onesnaženo ozračje in onesnažene površinske vode. Pri intenzivnem kmetijstvu prihaja pogosto do preobremenjevanja tal s hranili (npr. z nitrati, deloma s fosfati) in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi (pesticidi)(14) . Neugodno vpliva tudi fizikalna degradacija tal zaradi uporabe težke mehanizacije. Organizacijski ukrepi za te grožnje okolju še niso vzpostavljeni (nadzorna služba za spremljanje kvalitete oz. onesnaženosti tal in kmetijskih izdelkov, svetovalna služba za smotrno uporabo gnojil in pesticidov, uvajanje sonaravnih proizvodnih metod itd.). Evidenca stanja onesnaženosti tal je samo fragmentarna (Celje, Ljubljana, Dravsko polje, Krško polje, Koper, Jesenice). Potrebno bo dokončati pregled stanja onesnaženosti tal in za kritična mesta (predvsem na vodonosnih oz. proizvodno najpomembnejših področjih) izvršiti potrebno sanacijo. Sedanja opazovalna mreža gozdov je preredka na območjih z večjo stopnjo poškodovanosti dreves. Za potrebami zaostajajo ukrepi pri spodbujanju sonaravne živinoreje (npr. uveljavljanje prakse porabe odpadkov v ekonomskem obsegu farme ali njihove druge ustrezne obdelave; ta problem je v Sloveniji precej pereč predvsem pri prašičjih farmah). Uporaba blata iz čistilnih naprav, kompostov in muljev iz rečnih strug in jezer v kmetijstvu je urejena s posebno uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Poškodovanost slovenskih gozdov zaradi onesnaženosti zraka (predvsem z SO2 in zakislinjevanje) je precejšnja, posebno iglavcev (jelka, smreka). Tudi naravne nesreče ogrožajo gozd in škodo še povečujejo. Zaznavno ogroženost predvsem na kraškem območju povzročajo gozdni požari. Številčnost populacij nekaterih vrst rastlinojedih divjadi ni usklajena z naravno zmogljivostjo gozda. Škoda, ki jo na drevju v sušnih in toplejših letih povzročajo podlubniki, je velika. Gozd napadajo tudi različne bolezni. Negativno pa vplivajo na stanje gozda tudi ekonomsko neustrezna raba gozda in zmanjšana vlaganja v obnovo in nego gozda. Zakon o gozdovih iz leta 1994, ob vrsti drugih predpisov, mednarodnih konvencij in ukrepov na vseh ravneh, pomeni osnovo za postopno sanacijo slovenskih gozdov.
Biotska raznovrstnost. Slovenija sodi po oceni strokovnjakov med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo(15) . Posebej značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje, alpski in gorski svet, suha travišča idr. Stanje biotske raznovrstnosti se sicer ne spremlja sistematično, dosedanje sistematične ugotovitve (rdeči seznami ipd.) pa potrjujejo osnovno oceno o resni ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst. Z ogrožanjem biotske raznovrstnosti je povezano neurejeno področje ravnanja z genskim materialom. Povečuje se nevarnost nekontroliranega vnosa tujih in spremenjenih organizmov, kar predstavlja nevarnost za biotsko raznovrstnost. Morska obala je v pretežni meri grajena, 25% večjih rek je delno ali v celoti reguliranih, neonesnaženi so samo še res izjemni deli vodotokov v povirjih. Osušeni so mnogi močvirni travniki, na velikih kmetijskih površinah se kopičijo ostanki kemikalij, življenjske selitvene poti živali sekajo številni komunikacijski objekti. Za takšno stanje je več vzrokov: neusklajenost med sektorji in prevlada ekonomsko močnejših sektorjev, pomanjkljiva zakonodaja in njeno neučinkovito izvajanje, skromna sredstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti, za ključne bazične in aplikativne raziskave, podrejenost tega segmenta tradicionalno bolje uveljavljani skrbi za klasična področja varstva okolja idr. Ratifikacija Konvencije o mokriščih (Uradni list RS, št. 15/92), ki so mednarodnega pomena (Pariški amandma še ni ratificiran), nalaga Sloveniji ustreznejšo zaščito mokrišč. Vedno bolj so ogroženi tudi gozdni in gorski ekosistemi. S podpisom Konvencije o varstvu Alp (Uradni list RS, št. 5/95 – MP, št. 19/95) pa je narejen pozitiven korak v smeri zmanjševanja te ogroženosti. V Sloveniji je statusno zavarovanega 8% ozemlja (od tega 4,2% kot naravni parki – Triglavski narodni park, Spominski park Trepče). V zadnjih dveh letih je več rezultatov na področju varstva narave – zavarovanje naravnega parka Škocjanske jame in naravnega rezervata Škocjanski zatok. Glede na naravne danosti pa bi bilo potrebno zavarovati okoli 30% ozemlja države.
V zadnjem času se zaostruje problematika povsem neobvladane trgovine (npr. trgovanje z neavtohtonimi, eksotičnimi živalskimi vrstami), vnašanje tujih vrst pa ima lahko nepredvidljive posledice v naravnih ekosistemih. Z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93) ter uredbo o zavarovanju gliv (Uradni list RS, št. 45/94) se je sicer bistveno razširilo dotedanje varstvo, kljub temu pa dejansko ohranjanje vrst ni zadovoljivo. Z ratifikacijo Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 7/96 – MP, št. 30/96), Bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter naravnih habitatov (Uradni list RS, št. 55/99 – MP, št. 17/99) ter Bonnske konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Uradni list RS, št. 72/98 – MP, št. 18/98), je Slovenija naredila dodaten normativni korak, ki bo zahteval tudi izvedbo v praksi. Čaka nas še ratifikacija Washingtonske konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami živali in rastlin. V ta sklop problematike sodi tudi iznos genskega materiala (semen) in opravljanja poizkusov na način, ki v razvitih državah ni dovoljen.
Ena od prepoznavnih značilnosti Slovenije je tudi krajinska raznovrstnost, ki se je izoblikovala na stiku naravnih pokrajinskih enot, kot posledica rabe prostora in načina življenja naših prednikov. Tradicionalno kmetovanje je povzročilo nastanek določenih tipov drugotnih habitatov, ki imajo tudi izreden pomen pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Značilno krajinsko raznovrstnost ogroža opuščanje kmetijske rabe na nekaterih območjih (kraške košenice in pašniki, visokogorski pašniki in intenzifikacija kmetijske proizvodnje), zaradi česar se spreminjata videz krajine in biotska raznovrstnost (izginjanje mokrotnih in suhih travišč). Na drugi strani je raznovrstnost krajine pod pritiskom posledic neurejene prostorske politike in urbanizma, sprememb v načinu kmetovanja ter preusmerjanja iz kmetijstva v druge panoge (npr. turizem). Poseben problem so veliki posegi v prostor (avtocestni križ) in to s svojim neposrednim vplivom (degradacija krajine, sekanje biokoridorjev) kot tudi s potencialnim vplivom na prostor, zaradi objektivno izboljšane dostopnosti in težav, ki izvirajo iz tega.
Slovenija je bogata z elementi nežive narave (minerali, fosili), z geomorfološkimi in hidrološkimi pojavi, ki tvorijo fond naravnih vrednot (soteske, jame, slapovi itd.). Njihova atraktivnost je podlaga za hiter razvoj različnih dejavnosti, ki temeljijo na izkoriščanju tega fenomena, to pa je povezano s posegi na praviloma najobčutljivejša področja, posledica česar je ogrožanje temeljnega fenomena samega ter biotske raznovrstnosti.
Ravnanje z odpadki. Ravnanje z odpadki je ena najslabše rešenih nalog v okviru varstva okolja v Sloveniji. Odlaganje na lokalne (občinske) deponije je praktično edina možnost ravnanja s komunalnimi in pretežno tudi z industrijskimi odpadki, pri čemer pa so ta odlagališča pogosto neprimerno locirana, tehnično neustrezna (netesnjena, neodplinjena, poplavna oz. v dosegu talnih vod ...), povrh vsega pa že pretežno zapolnjena. V Sloveniji je 50.000–60.000 divjih odlagališč odpadkov. Posledica neustreznega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana iz odlagališč odpadkov, kar prispeva okoli 5% k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Mnogo deponij nima ustrezne dokumentacije in urejenega pravnega statusa(16). Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po gospodinjstvih imajo organizirano le v nekaterih občinah. Problem predelave ločeno zbranih odpadkov ni ustrezno rešen. Industrija največkrat odlaga svoje odpadke skupaj s komunalnimi, razen v posameznih primerih, ko imajo podjetja svoja odlagališča za nekatere vrste nevarnih odpadkov ali posamezne monodeponije, npr. halde za razne jalovine, žlindre in pepele. Izvoz nekaterih vrst nevarnih odpadkov (npr. stare barve, laki, topila...) v skladu s postopki Baselske konvencije (Uradni list RS, št. 48/93 – MP, št. 15/93) je za marsikatero vejo industrije edina možnost. Nekatera podjetja imajo lastne sežigne naprave kot del tehnoloških postopkov. Sežiga odpadkov v industrijskih termičnih procesih je zaradi odpora javnosti malo, čeprav so ekološko sprejemljive tehnične možnosti za to velike (npr. cementne peči).
Zbiranje nekaterih sekundarnih surovin v industriji in komunali je razmeroma tradicionalno in uspešno, čeprav se je zaradi izgube trga nekdanje Jugoslavije promet s sekundarnimi surovinami nekoliko zmanjšal (indeks 1994/89 znaša 65%). Najuspešnejše je zbiranje železa, jekla, barvnih kovin, stekla, papirja, tekstila in plastike. Glavni delež teh materialov nastaja in se zbere v industriji, komunala prispeva malo.
Za nekatere vrste komunalnih odpadkov, ki jih v EU že zelo učinkovito zbirajo in reciklirajo, pri nas še nimamo urejenega zbiranja, npr. aluminijaste pločevinke, polietilenske plastenke (oboje embalaža za pijače), embalažni stiropor, lesene gajbice za sadje/zelenjavo, odpadna oblačila, belo tehniko, aparate, ki vsebujejo elektronska vezja, stare avtomobile itd. Embalažni del odpadkov se bo v bližnji prihodnosti moral radikalno zmanjšati zaradi uveljavljanja nove smernice EU o embalaži (CD 94/62 EC, 1994).
Na začetku je zbiranje in sortiranje nevarnih komponent, ki so pomešane med komunalne odpadke (baterije in akumulatorji, ostanki pesticidov, stare barve in organska topila, stara zdravila ipd). Ni še definiran sistem za ravnanje z zbranimi materiali do dokončnega uničenja oziroma reciklaže.
Pomemben korak v smeri izboljšanja stanja predstavlja dokument Strateške usmeritve Slovenije na področju ravnanja z odpadki – Problemi in specifičnost pri približevanju Evropi (sprejet na Vladi RS 1. avgusta 1996) s katerim so opredeljene osnovne usmeritve in cilji na področju odpadkov ter hierarhija možnih načinov ravnanja z odpadki, ob upoštevanju razvoja gospodarstva in vključevanja v evropske integracijske procese. Strateške usmeritve so sestavni del NPVO, ki v programskem delu samo povzema bistvene cilje in usmeritve ter ukrepe za izboljšanje stanja.
Sevanja. Ionizirna sevanja v širšem okolju se pojavljajo predvsem zaradi odpadnih radioaktivnih materialov. Od visokoradioaktivnih odpadkov v Sloveniji redno nastajajo izgoreli gorivni elementi v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki se hranijo v posebnem vodnem bazenu; njegova velikost omogoča shranjevanje do leta 2005. Tudi srednje in nizkoradioaktivni odpadki iz NEK se shranjujejo pri povzročitelju in sicer v posebnih sodih. NEK ima, kot edini objekt v Sloveniji, stalni monitoring radiološke onesnaženosti okolice. Rudnik urana Žirovski vrh ima na deponiji Boršt 660 kt jalovine, ki radiološko ogroža vodne izvire. Precej kontaminiranih materialov in opreme se nahaja tudi v rudniku oz. predelovalnih obratih. Tudi drugi povzročitelji (bolnišnice, inštituti, industrija ...) hranijo nizko in srednjeradioaktivne odpadke v prehodnih skladiščih (dolgoživi izotopi v Podgorici, ilegalno skladišče v Zavratcu ...) dokler razpad ni v okviru dopustnega za odlaganje med komunalne odpadke (kratkoživi izotopi). Poseben problem so radioaktivne snovi (predvsem izotopi joda) v odpadnih vodah iz bolnišnic (predvsem Klinični center Ljubljana), ki se neprečiščene izpuščajo v Ljubljanico in jo radiološko močno onesnažujejo. Nosilca dejavnosti obvladovanja ionizirnih sevanj sta Uprava republike Slovenije za jedrsko varnost ter Agencija za radioaktivne odpadke.
V okolju se neionizirna sevanja pojavljajo predvsem kot posledica delovanja raznih naprav (električni visokonapetostni daljnovodi, transformatorske postaje, RTV-oddajniki, radarji, monitorji ...). Njihov vpliv na bivalno in življenjsko okolje se pri nas še ne ugotavlja. Evropska unija (EU) je leta 1994 izdala resolucijo o ugotavljanju in preprečevanju škodljivih učinkov elektromagnetnih sevanj (A3-0238/94), ustrezna uredba je bila v Sloveniji izdana leta 1996.
V zadnjem času se kot poseben problem pojavlja svetlobno onesnaževanje, ki ga povzroča osvetlitev naravnega okolja v nočnem času iz različnih izvorov in zaradi katere prihaja do neželenih vplivov na posamezne rastlinske in živalske vrste.
Hrup. Zunanje življenjsko okolje Slovenije je zmerno obremenjeno s hrupom. Povzročajo ga predvsem promet in proizvodne dejavnosti. Razvoj manj hrupnih prometnih sredstev, omejevanje hitrosti vožnje in gostote prometa (npr. v nočnem času), gradnja novih prometnic, odmaknjenih od bivališč, namestitev protihrupne zaščite na hrupne objekte (ceste, železnice, industrija), ugodno vplivajo na zmanjševanje povprečne obremenitve s hrupom. Problemi se kažejo v starih prometnih sredstvih na starih prometnicah, speljanih praviloma skozi naselja, in povečevanje osebnega in tovornega prometa. Naši predpisi so za hrup v naravnem in življenjskem okolju dokaj usklajeni s splošno priznanimi tujimi normami, medtem ko pri hrupu na delovnih mestih zaostajamo za razvojem v EU.
Okoljska tveganja. Naraščajoča ekonomska aktivnost, povezana s proizvodnjo, transportom in distribucijo kemikalij in goriv oz. snovi, ki potencialno ogrožajo zdravje ljudi in obremenjujoče vplivajo na ekosisteme, pomeni tudi neprestano nevarnost nesreč (izpusti nevarnih snovi v vodotoke in v podtalje, emisije škodljivih snovi v zrak, neustrezno ravnanje ali dispozicija nevarnih in jedrskih odpadkov, prevozi goriv, nevarnih snovi in odpadkov itd.). Slovenija je ratificirala Baselsko konvencijo o nadzoru gibanja nevarnih odpadkov preko meja ter njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 48/93 – MP, št. 15/93). Predvidena je ratifikacija Helsinške konvencije o prekomejnih vplivih industrijskih nesreč.
Okolje in zdravje. Onesnaženo okolje (onesnažen zrak, prekomeren hrup, uživanje onesnažene pitne vode, neustrezno ravnanje z odpadki ter izpostavljenost ionizirajočemu in neionizirajočemu sevanju) vpliva na nastanek številnih bolezni in bolezenskih stanj. Posebej ogrožene so občutljive skupine prebivalcev (bolniki, otroci in starejši ljudje). Največji problem je onesnažen zrak, kjer so glavne snovi, ki onesnažujejo žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, ozon in trdni delci. Celovitih podatkov o obolevnosti oziroma umrljivosti, ki je posledica onesnaženega zraka, še ne zbiramo sistematično. Onesnaženost pitne vode in vnos različnih polutantov v organizem je, zaradi velikosti prizadete populacije, pomemben zdravstveni problem. V zadnjem času kažejo rezultati fizikalno-kemičnih analiz na poslabšanje, posebno v vodovodnih sistemih, ki preskrbujejo veliko število ljudi. Od dejavnikov okolja, ki vplivajo na zdravje, so pomembni še čezmeren hrup, sevanje in onesnaženost zraka v zaprtih prostorih. Podatki o teh dejavnikih, razen za radon, so skromni.
3.2 Pričakovane spremembe in problemi
Napoved pričakovanih stanj in problemov v okolju je zaradi neznank, povezanih s procesom preoblikovanja proizvodnje in potrošnje, težko določljiva. Po ocenah iz Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, ki jo je obravnaval tudi Državni zbor (EPA 1107, Poročevalec 19/95) bo predvidena hitra gospodarska rast vplivala na raven onesnaženosti(17) okolja(18).
Te prognoze opozarjajo na pomen tehnološke prenove v funkciji zmanjšanja obremenitev okolja ter smotrne rabe naravnih virov. Ekonomski učinki aktivne politike varstva okolja na gospodarsko rast so večstranski. Po eni strani bodo stroški sanacije in plačila okoljevarstvenih dajatev zavrli nekatere, po drugi strani pa vzpodbudili druge dejavnosti. Varovanje okolja in gospodarski razvoj sta cilja, ki se na strateški ravni vzajemno podpirata.
Tendenca postopnega približevanja proizvodni strukturi razvitih malih evropskih držav se kaže v povečanem deležu storitvenih dejavnosti na račun zmanjšanja obsega industrije in delno kmetijstva. Po scenariju pozitivnega gospodarskega razvoja Slovenije (+) naj bi se delež industrije ustalil na okoli 38% BDP, kmetijstvo bi ohranilo delež okoli 4% BDP, storitvene dejavnosti pa bi do leta 2000 dosegle 58% BDP.
Povprečna letna rast produktivnosti v industriji do leta 2000 je ocenjena na 5,8% ob nadaljnjem zmanjševanju zaposlenosti za okoli 24.000 oseb. Scenarij negativnega gospodarskega razvoja Slovenije (-) predvideva mnogo manj ugodna dogajanja, ki dosegajo 4-odstotno povprečno letno rast produktivnosti, vendar ob več kot še enkrat večjem zmanjšanju števila zaposlenosti.
Kmetijstvo bo ob danih naravnih možnostih pridelave v naslednjih letih povečalo predvsem poljedelsko proizvodnjo, medtem ko se bo v živinoreji ta nekoliko zmanjševala. To bo spodbujala tudi država z večjimi subvencijami v programe dezintenzifikacije kmetijske proizvodnje (kmetijsko-okoljski programi – uredba EU 2078/92). Velike razlike v stopnji rasti kmetijstva po obeh scenarijih ni.
V nadaljevanju so prikazani dejavniki stopnjevanja in zmanjševanja pritiskov na okolje
.----------------------------------------------------------------------------------------------------. . Dejavniki stopnjevanja pritiskov na okolje . . . . * oživljanje gospodarstva z nevarnostjo vzpostavitve podobnega onesnaževalnega vzorca kot pred . . odobjem gospodarske krize, . . . . * intenzifikacija primernih in opuščanju manj primernih površin lahko ogrozi tradicionalna . . občutljiva razmerja med človekom in naravo, . . . . * pričakuje se povečan vnos genetsko spremenjenih organizmov v okolje, . . . . * povečana ogroženost rastlinskih in živalskih vrst zaradi hidrotehničnih in agrotehničnih . . posegov, izgradnje avtocest, vnašanja tujih rastlinskih in živalskih vrst, . . . . * naraščanje rekreacije ter nevarnost okoljsko neobvladanega prodora turizma na območja . . najobčutljivejših (in turistično atraktivnih) ekosistemov itd., . . . . * sproščanje zasebne iniciative, ki bo terjala nove lokacije in bo brez vzpostavljanja državne . . funkcije varstva okolja vodilo v nadaljnje ogrožanje okolja in biotske raznovrstnosti, . . . . * podrejanje okoljskih ciljev drugim, predvsem kratkoročnim (socialnim in drugim) interesom, . . . . * povečan pritisk na tranzitni tovorni promet in s tem povečevanje emisij iz prometa, . . . . * povečan promet bo po ocenah prispeval k povečanju emisij v ozračje, . . . . * poskusi vnosa "umazanih" in cenejših tehnologij zunanjih investitorjev. . . . . Dejavniki zmanjševanja pritiskov na okolje . . . . * dograjevanje pravnih in ekonomskih inštrumentov varovanja okolja v skladu z zahtevami pri . . uskladitvi .s stanjem varstva v razvitih državah, . . . . * izpolnjevanje že prevzetih mednarodnih obveznosti (npr. Konvencija o biološki raznovrstnosti) . . ali tistih, ki jih bo država prevzela ob priključitvi EU (npr. Smernice za varstvo ptičev, . . Smernice za varstvo flore, favne in habitatov), . . . . * inštitucionalna krepitev na vseh ravneh ter okrepljen nadzor nad viri ogrožanja okolja, . . . . * prilagajanje izvozne industrije (predvsem tistih panog, ki proizvajajo končne izdelke) okoljskim . . standardom EU, . . . . * realizacija sanacijskih programov na osnovi "okoljskih rezervacij" v procesu lastninjenja . . podjetij, . . . . * dvig stopnje okoljske zavesti in povečanje znanj o okoljski problematiki . . . . * prestrukturiranje slovenskega kmetijstva na podlagi pričakovanih finančnih spodbud za ohranjanje . . tradicionalnih oblik kmetijstva v skladu s politiko EU. . .----------------------------------------------------------------------------------------------------.
4. OSNOVNI CILJI VARSTVA OKOLJA V SLOVENIJI
4.1 Razvrstitev ciljev po pomenu
Na podlagi izvedenega postopka identifikacije so bili problemi v okolju(19) razvrščeni po pomenu in iz njih izpeljani osnovni strateški cilji kot podlaga za izdelavo akcijskega programa. Cilji sami in njihova razvrstitev po pomenu so seveda predmet preverjanja in dopolnjevanja v procesu sprejemanja in spremljanja izvajanja NPVO. Za vsako tematsko področje je podan seznam po pomenu razvrščenih ciljev:
------------------------------------------------------------------------------------
VODNO OKOLJE
VO1) Zmanjšanje emisij iz točkovnih virov - odpadne vode iz
industrije, živinorejskih farm in komunalne odpadne vode
VO2) Zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno
kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih
voda, promet
VO3) Sanacija starih bremen, ki ogrožajo vodno okolje
VO4) Sanacija in preprečitev neustreznih posegov v vodno okolje
------------------------------------------------------------------------------------
RAVNANJE Z ODPADKI
ODP1) Zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov
pri izvoru
ODP2) Povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov
ODP3) Vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki
ODP4) Postopna odprava starih bremen
------------------------------------------------------------------------------------
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN GENSKI VIRI
BIO1) Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni
ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter
genomov (in genov)
BIO2) Preprečevanje nadaljnjega ogrožanje naravnega ravnovesja
zaradi neustreznega izkoriščanja rastlinskih in živalskih vrst
------------------------------------------------------------------------------------
ZRAK
ZR1) Zmanjševanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov
ZR2) Zmanjšanje emisij iz termoelektrarn
ZR3) Obvladovanje onesnaževanja zraka zaradi prometa
ZR4) Zmanjševanje emisij iz individualnih in skupinskih
(kotlovnice) kurišč v naseljih
ZR5) Zmanjševanje vzrokov za pojav fotokemijskega smoga in
troposferskega ozona
ZR6) Odprava uporabe CFC
ZR7) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Kioto)
ZR8) Obvladovanje problemov onesnaževanja zraka na velike
razdalje
------------------------------------------------------------------------------------
TLA IN GOZD
TLA1) Omejevanje kemičnega onesnaževanja tal in izvedba nujnih
sanacij
TLA2) Omejevanje fizikalne degradacije tal (zbitost, erozijo...)
TLA3) Omejevanje nadaljnje degradacije gozdnih tal
------------------------------------------------------------------------------------
HRUP
HR1) Zmanjšanje hrupa zaradi cestnega prometa
HR2) Zmanjšanje hrupa iz ostalih virov
------------------------------------------------------------------------------------
SEVANJA
IONIZIRNA SEVANJA
SEV1) Zagotavljanje učinkovitega ravnanja z radioaktivnimi
odpadki
SEV2) Obvladovanje radioaktivnega sevanja v zunanjem okolju
------------------------------------------------------------------------------------
NEIONIZIRNA SEVANJA
NIS1) Identificiranje in postopoma obvladovanje posameznih virov
neionizirnih sevanj
------------------------------------------------------------------------------------
TVEGANJA
TVE1) Zagotovitev ustreznih postopkov ravnanja s kemikalijami in
gensko spremenjenimi organizmi v proizvodnji, prometu in uporabi
TVE2) Uveljavitev ustreznega skladiščenja, transporta in
odlaganja kemikalij
------------------------------------------------------------------------------------4.2 Izbor strateške usmeritve
Ena od značilnosti politike okolja v preteklosti so sorazmerno skromni rezultati varovanja okolja. Razlogi za to so številni, eden od njih je tudi nejasno razmejevanje med bolj in manj pomembnimi problemi okolja. Nejasnost je vodila v pretirano drobitev skromnih sredstev za okolje. Določitev prioritet ne pomeni odstopa od celovitega pristopa k problemom okolja, ampak je predvsem orodje osredotočanja na kritične točke oz. področja in s tem učinkovitejše porabe virov, ki so na voljo.
V procesu priprave NPVO so bile pretehtane štiri strateške možnosti:
1.
Med posameznimi področji varstva okolja ni razlik. Vsa področja so enako pomembna;
2.
Osredotočiti se je potrebno na eno področje in ga rešiti;
3.
Osredotočiti se je potrebno na nekaj strateško pomembnih področij;
4.
Z odločitvijo za vstop v EU so prioritete določene.
Na podlagi številnih razprav je bila sprejeta odločitev za tretjo možnost z naslednjo utemeljitvijo:
1.
Prva možnost ni bila sprejeta zaradi nevarnosti pretirane drobitve skromnih sredstev ter dobrih izkušenj z osredotočenjem na ključne probleme, kot je bil to primer na področju varstva zraka.
2.
Druga možnost ni bila sprejeta iz konceptualnih in praktičnih razlogov. Problemi okolja so povezani, zato praktično ni mogoče izbrati samo ene možnosti. Takšno prakso je poznala npr. Japonska na prehodu v sedemdeseta leta, ko je vso pozornost usmerila samo na odpravo najnevarnejših polutantov (npr. težke kovine). Za podoben način reševanja v Sloveniji ni realnih osnov in bi izbor takšne možnosti lahko pomenil stagnacijo na vrsti področij, kjer Slovenija že dosega spodbudne rezultate.
3.
Izbrana tretja možnost je podpirala četrto možnost, ne da bi bilo treba zaradi tega odstopiti od ciljev, ki jih zahteva stanje v okolju. Primerjava stroškov, potrebnih za izvedbo projektov za uskladitev z zahtevami EU(20) z izbranimi prioritetami NPVO, je pokazala, da je ca. 89% sredstev iz naslova aproksimacije neposredno usmerjenih na tri izbrana prednostna področja. Analiza povezav med osnovnimi cilji varstva okolja in cilji iz naslova približevanja zahtevam EU je pokazala:
-
Vse investicije iz naslova pridruževanja EU podpirajo cilje NPVO. Zunaj neposrednega vpliva zahtev EU so predvsem področja varstva krajine, tal in gozda, ki so v Sloveniji programsko pokrita s Prostorskim planom Republike Slovenije (v pripravi) ter dolgoročnimi programi gospodarjenja z gozdovi in kmetijstva (že sprejeti).
-
Investicije v varstvo okolja, ki jih zahteva samo pridruževanje EU, presegajo danes razpoložljiva sredstva za varstvo okolja, zato zahtevane naloge ne bo mogoče izpeljati drugače kot z izdatno pomočjo EU. Hkrati to tudi pomeni, da obseg nalog, ki jih zahteva približevanje, predstavlja praktično maksimum možnih investicij v naslednjih desetih letih. Sredstva, ki so na voljo v proračunu, bo potrebno tako nameniti predvsem za inštitucionalno krepitev na državni in lokalni ravni ter za tista področja, kjer ni mogoče sklepati na prekrivanje interesov z EU.
4.
V preteklosti je bila v Sloveniji ena največjih težav onesnaženost zraka, ki je ogrožala nekaj nad 40% prebivalcev in močno pripomogla k obsežnemu propadanju gozdov. Zaradi tega ni presenetljivo, da je bila prva v praksi uveljavljena prioriteta izboljšanje kakovosti zraka. V desetih letih je bila izvedena obsežna zamenjava uporabe premoga z drugimi za okolje ustreznejšimi energenti in energetskimi sistemi. Izvedena je bila uspešna sanacija enega bloka v TE Šoštanj in že začeta sanacija tudi petega bloka, ljubljanska TE-TO je pričela uporabljati premog z bistveno manjšo vsebnostjo žvepla. Strokovna analiza stanja in predvsem trendov v okolju ter ocena primerjalnih strateških prednosti Slovenije v evropskem prostoru je pokazala, da se bo treba v prihodnje najbolj posvetiti skrbi za vodo, ustreznemu ravnanju z odpadki ter ohranitvi biotske raznovrstnosti, ki je pomembna strateška primerjalna prednost Slovenije.
Prednostni cilji Slovenije na prehodu v tretje tisočletje so:
------------------------------------------------------------------------------------ - uspešno dokončanje zastavljenih programov varstva zraka, in njihovo dopolnitev s programi zmanjševanja imisijskih koncentracij troposferskega ozona in drugih škodljivih snovi ter emisij toplogrednih plinov, - izboljšanje stanja vodnega okolja, - uveljavitev sodobnih oblik ravnanja z odpadki, - ohranjanje in varstvo biotske raznovrstnosti in genskih virov. ------------------------------------------------------------------------------------ Prav tako je treba poudariti, da je prednostni cilji tudi ------------------------------------------------------------------------------------ - krepitev inštitucij varstva okolja na vseh ravneh, ------------------------------------------------------------------------------------
kar je osnovni pogoj za dosego ciljev tega NPVO.
5. NPVO – ISKANJE POTI MED ŽELENIM IN MOŽNIM
5.1. Temeljna načela prihodnjega urejanja okoljskih vprašanj
Zasuk k trajnostnemu razvoju
Čas prehoda je predvsem priložnost za spremembe po načelu trajnosti. Koncept trajnosti razvoja v tem dokumentu razumemo predvsem kot vzvod spreminjanja sedanjih vzorcev proizvodnje in porabe, oziroma, v najširšem pomenu, sedanjega razmerja med naravo in družbo. Cilj trajnostnega razvoja ne bo dosežen s tem nacionalnim programom, vendar pa bo izvedba opredeljenih ukrepov in predvsem zamišljen sistem rednega spremljanja izvajanja pomemben korak v uresničevanju tega načela(21). Med drugim to predpostavlja tudi(22):
-
trajnost aktivnosti človeka in nemoteni razvoj v prihodnosti sta odvisna od ustreznega gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri;
-
zaloge naravnih virov in zmogljivosti so končne, kar zahteva smotrno obvladovanje tokov snovi in energije v celotnem ciklusu, od pridobivanja do uporabe;
-
vsak posameznik se mora zavedati neobnovljivosti nekaterih naravnih virov in tega, da gre vsaka poraba naravnih virov na račun nekoga drugega.
Skrb za trajnostni razvoj je izrecno opredeljena kot vse pomembnejša strateška naloga države(23), ki mora najti svoje mesto v okviru razvojnih usmeritev vseh razvojnih sektorjev.
Bolje preprečevati kot zdraviti
Sodobni koncepti varstva okolja temeljijo na preprečevanju pojava obremenjenosti okolja. V Sloveniji smo pred obsežno nadomestitvijo zastarelih tehnologij, kar je pomembna priložnost, če jo bomo izkoristili na okolju sprejemljiv način, z doslednim upoštevanjem načela preventive. Modernizacija in optimizacija tehnoloških procesov je pomembna tudi zaradi pozitivnega ekonomskega učinka ob racionalnejši uporabi surovin in energije. Ob tem že pri samem viru prihaja v ospredje problem ravnanja z odpadki, s tem pa nujnost razvoja ekonomskega in zakonodajnega sistema, ki zagotavlja smotrno rabo surovin in energije z minimalizacijo emisij.
Uvajanje novih tehnologij in procesa racionalne uporabe surovin in energije je proces, ki je neločljivo povezan z izobraževanjem in zagotovljenimi informacijami.
Sporazumno reševanje naj ima prednost
V skladu z načelom sodelovanja(24) daje NPVO prednost sodelovanju pred neposrednim urejanjem zadev s strani države in opredeljuje osnovne okvire za spodbujanje sodelovanja vseh zainteresiranih partnerjev, državne uprave, gospodarstva in javnosti, za sklepanje prostovoljnih dogovorov povsod, kjer je tak način urejanja varstva okolja učinkovitejši od zakonsko predpisanega. Takšna odločitev temelji na primerjalni analizi obeh skrajnih pristopov (slika 1). Uveljavitev načela pa zahteva tudi dostopnost do informacij, možnost preverjanja podatkov in njihove interpretacije s strani neodvisnih inštitucij. Peti akcijski program EU do leta 2000(25) pomeni velik korak naprej v tej smeri. Prostovoljne aktivnosti znotraj industrijskega sektorja imajo pri tem ključno vlogo tudi v Sloveniji(26). Takšen pristop ne izključuje prisile, jo pa omejuje na neodzivni segment povzročiteljev. Pogoj za uspešno delovanje mehanizmov te vrste je zaupanje javnosti, ki pa ga ni mogoče doseči preprosto in hitro. Zahteva stvarne cilje in pozitivno izkustvo, ki ga je v svetu dovolj (primer Nizozemske), prav tako pa dobro poznavanje slabosti in omejitev tega sistema, ki ne more v celoti nadomestiti sedanjih inštrumentov varstva okolja.
Slika 1: SWOT Analiza prostovoljnega in zakonodajnega pristopa
&fbco;binary entityId="cd18e8d7-c73c-4973-a137-b38d73f88122" type="jpg"&fbcc;
Deljena odgovornost za okolje
Začetki politike varstva okolja v svetu so temeljili na zakonodaji in neposrednem nadzoru. Praktično edina partnerja sta bila država na eni ter onesnaževalci na drugi strani. To fazo je danes (v svetu) nadomestil koncept deljene odgovornosti(28), ki zahteva aktivno vključitev in sodelovanje vseh relevantnih dejavnikov: državnih organov, javnih in privatnih podjetij ter javnosti. NPVO je zasnovan tako, da opredeljuje osnovne dejavnike varstva okolja: državo, privatna in javna podjetja ter javnost.
a)
Primarna vloga države ni osredotočena samo na zakonodajno področje, ampak tudi na področje ekonomskega planiranja ter vzpostavljanja razmer za gospodarski razvoj, rabo prostora in naravnih virov, zagotavljanje dostopnosti do informacij, izobraževanje, spreminjanje razmer na trgu (z davki ipd.). Država nastopa tudi kot lastnik nekaterih podjetij in je odgovorna za njihove okoljske značilnosti ter kot pomemben investitor, ki mora ne samo spoštovati okoljske zahteve, ampak z investicijami posredno ali neposredno maksimirati tudi okoljske cilje. V skladu z veljavno ureditvijo, je država odgovorna za dejavnost nekaterih javnih služb varstva okolja(29). V ta sklop sodi tudi raven lokalne samouprave s svojimi pristojnostmi na področju varstva okolja, ki so sicer obravnavane v posebnem poglavju.
b)
Podjetja različnih dejavnosti vplivajo na okolje, kot porabnik naravnih virov ali z vplivi na okolje, v vseh fazah proizvodnega ciklusa. Glede na to se delijo v dve skupini in sicer na podjetja, ki v varstvu okolja iščejo poslovni interes za izboljšanje položaja na trgu in podjetja, ki še vedno dajejo prednost maksimiranja dobička na račun okolja. NPVO opredeljuje cilje in ukrepe za obe skupini s t. i. dvojnim pristopom, ki vključuje tako koncept prisile in koncept spodbude(30). Poudariti je treba, da se obravnava podjetij ne zaključi z obvladovanjem same dejavnosti, ampak vključuje tudi obvladovanje in odgovornost za proizvod v tem smislu, da omogoči potrošniku izbor med proizvodi glede njihovih okoljskih značilnosti (eco-labelling).
Vsak posamičen član družbe (javnosti) nastopa v treh oblikah: kot zainteresirani posameznik za stanje okolja, kot onesnaževalec v funkciji bivanja ali dela in kot potrošnik. Da bi posameznik lahko odigral svojo vlogo aktivnega dejavnika na področju varovanja okolja, morajo biti izpolnjeni naslednji pomembni pogoji: znanje, ozaveščenost, informiranost in obstoj dejansko razpoložljivih, okolju prijaznejših opcij (primer: dokler ni vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov ali alternativna oblika transporta, je vsaka širša akcija neuspešna). Ob posamezniku, je pri doseganju ciljev varstva okolja pomembna vloga nevladnih in drugih za varstvo okolja zainteresiranih organizacij, sindikatov, strokovnih združenj itd.
6. AKCIJSKI PROGRAM DO LETA 2008, Z OPREDELITVIJO KONKRETNIH UKREPOV DO LETA 2003
Akcijski program je razčlenjen po posameznih področjih politike okolja (posebej za prednostna ter druga območja), sektorjih dejavnosti ter za posebej občutljiva območja.
Po posameznih področjih politike okolja je program razčlenjen v dve obdobji in sicer do leta 2008 (v skladu z zahtevo ZVO) ter do leta 2003 (kot predvideno leto vstopa v EU). Znotraj teh obdobij so opredeljeni posamezni ukrepi, pri čemer so za daljše obdobje opisani okvirno, z možnostjo prilagajanja novim razmeram, medtem ko so za kratkoročno obdobje navedeni samo tisti ukrepi, ki so temeljni pogoj za strateške cilje, določene s tem programom. Pri oblikovanju NPVO so bila upoštevana naslednja načela:
1.
Načelo hierarhije dokumentov je splošno načelo, da NPVO povzema in operacionalizira načela in zahteve, ki izhajajo iz ZVO, prevzetih mednarodnih obveznosti ter strategije pridruževanja EU. Odmik od tega načela je mogoč samo v primerih, ko gre za opredelitev ukrepov, ki so, kot že navedeno, temeljni pogoj za dosego strateških ciljev.
2.
Načelo restriktivnosti, po katerem so opredeljeni samo tisti ukrepi, za katere je v tem trenutku mogoče oceniti vse potrebno za njihovo izvajanje.
3.
Načelo deljene odgovornosti, v skladu s katerim v NPVO niso opredeljeni ukrepi, ki morajo biti locirani v okviru programskih dokumentov posameznih sektorjev. Pri tem pa NPVO opredeljuje mehanizme nadzora nad vključevanjem okoljskih ciljev v posamezne dejavnosti.
6.1. Prednostna področja
6.1.1 Skrb za boljše stanje vodnega okolja
------------------------------------------------------------------------------------ Podrobna razčlenitev ciljev: Strategija gospodarjenja z vodami - v pripravi (MOP) Odgovorno ministrstvo: Ministrstvo za okolje in prostor ------------------------------------------------------------------------------------
Obilje voda, čeprav neustrezno razporejenih v prostoru in času, je ena največjih primerjalnih prednosti Slovenije na pragu novega tisočletja. Tudi zaradi tega je nujno zaustaviti slabšanje površinskih voda in predvsem podtalnice.
Problemi kakovosti in količin voda, ki jih obravnavamo na pragu 21. stoletja, so drugačni in bolj zaskrbljujoči od tistih v preteklosti, ki so pred nekaj desetletji spodbudili razvoj pionirskih okoljskih in vodnogospodarskih politik. Prvotni pristop, ki je temeljil na lokalnem in parcialnem obravnavanju posameznih vodnih virov, danes ne ustreza sodobnemu razvoju varstva in optimalne rabe voda in vodnega okolja. Zagotoviti moramo usklajeno zadovoljevanje realnih sonaravnih potreb energetike, industrije in izkoriščanja naravnih surovin, prometa, kmetijstva in gozdarstva, turizma in drugih, ki jih po zagotovitvi primarnih potreb (pitna voda) in ohranjanja narave še smemo izkoriščati. Politika nadzora in zmanjševanja tveganja, kot del optimalnega gospodarjenja z vodami, omogoča najti kompromis med nadaljevanjem dejavnosti na vodah – pod določenimi pogoji – in s kompenzacijo negativnih učinkov z zmanjševanjem možnosti, da se ti pojavijo. Vodilo pri načrtovanju raznih posegov je, da se ti čim bolj prilagodijo naravi vode.
Država, kot skrbnik celotnega naravnega bogastva Republike Slovenije, je dolžna uveljaviti splošne principe gospodarjenja z vodami na ekosistemskih in ekonomskih osnovah in upoštevati vodo kot odločilni dejavnik za trajnostni razvoj.
------------------------------------------------------------------------------------
VO1) Zmanjšanje emisij iz točkovnih virov - odpadne vode iz
industrije, živinorejskih farm in komunalne odpadne vode
VO2) Zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno
kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih
voda, promet
VO3) Sanacija starih bremen, ki ogrožajo vodno okolje
VO4) Sanacija in preprečitev neustreznih posegov v vodno okolje
------------------------------------------------------------------------------------6.1.1.1 Okvirni program do leta 2008
Težišče aktivnosti bo na zmanjšanju emisij industrije na odvodnike oz. vodno okolje ter na sanaciji dotrajanih industrijskih kanalizacijskih sistemov, boljšem vzdrževanju skladiščnih naprav za nevarne snovi in ustreznejšem ravnanju s padavinskimi vodami z onesnaženih površin. Neposreden nadzor bo osredotočen na obvladovanje vplivov na podtalnice ter preprečevanje nekontroliranega skladiščenja in/ali odlaganja odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi.
Sistemi za zbiranje odpadnih voda bodo postopno dosledno povezani z ustreznim načinom njihovega čiščenja. Sedanje stanje čiščenja odpadnih voda prebivalstva je prikazano na sliki 2. S predpisi bo določena raven čiščenja na vseh sedanjih napravah. Nujna je izgradnja novih kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami za naselja, ki še nimajo javnega kanalizacijskega omrežja. Pri določanju prednostnih objektov je treba upoštevati kriterije optimalnega celostnega gospodarjenja z vodami(31) ter ločene stopnje čiščenja odpadnih vod, predvsem po imisijskem in ne le emisijskem kriteriju(32). Na ekološko in gospodarsko specifičnih območjih Slovenije (kraško območje, alpski svet, Pomurje, področja s specifičnimi krajinskimi vrednotami in turističnim pomenom) bo potrebna višja stopnja čiščenja (terciarno čiščenje).
Z boljšim obveščanjem, izobraževanjem izvajalcev ter nadzorom nad prometom kemijskih pripravkov bo potrebno zmanjšati vplive kmetijstva na podtalnice z nitrati, fosfati in pesticidi (problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v severovzhodni Sloveniji), z organskimi snovmi, s spojinami dušika z živinorejskih farm, z blati čistilnih naprav, biotehnološkimi odpadki (miceliji) ipd.
Okvirne usmeritve in ukrepi do leta 2008 za dosego ciljev na področju vodnega okolja so:
-
Izdelava strategije gospodarjenja z vodami(33) ter vključitev in uskladitev s strategijami v kmetijstvu, industriji, energetiki, prometu in turizmu. Oblikovanje strategije za doseganje končnih ciljev na posameznih povodjih z upoštevanjem optimalnih ekonomskih in okoljskih rešitev celostnega izkoriščanja vodnega bogastva in načrtno izkoriščanje njegovih komparativnih prednosti je ena od prioritetnih nalog v državi.
-
Sprejetje zakonodaje s področja voda s pripadajočimi podzakonskimi predpisi, ki bodo dopolnili sedanjo zakonodajo v skladu s smernicami EU. Izdelava ekološko-tehnoloških standardov in kriterijev za uveljavljanje Sloveniji primernih tehnologij čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadnim blatom, preskrbe s pitno vodo ter kriterijev za lociranje teh objektov bo dodaten mehanizem doseganja ciljev na tem področju.
-
V prvi fazi izvajanja NPVO bo poudarek na izgradnji tistih čistilnih naprav, ki so povezane z izpolnjevanjem zahtev slovenske zakonodaje ter smernic EU. Predvsem v drugi fazi izvajanja NPVO, predvidoma po letu 2003, pa bo po preliminarnih ocenah potekala intenzivna izgradnja čistilnih naprav za naselja, manjša od 2000 ter naselja od 2000 do 15.000 prebivalcev. Njihova izgradnja je v pristojnosti lokalnih skupnosti, zaradi česar ni mogoče oceniti obsega in stroškov teh aktivnosti(34).
-
Uveljavitve smotrne, upravičene rabe sladkovodnih virov, predvsem še najkvalitetnejših, npr. z zapiranjem krogov tehnološke vode, uvajanjem suhih tehnologij ipd.
-
V prakso varstva kakovosti voda vpeljava ekološko in ekonomsko učinkovite metode za zaščito vodnega okolja s tehnologijami, ki so prilagojene specifičnim naravnim razmeram in materialnim zmožnostim Slovenije.
-
Zagotovitev sistemskih in drugih pogojev za to, da bodo izvajalci javne službe zbiranja in čiščenja odpadnih voda lahko prevzeli s tem programom naložene naloge. Posebno pozornost je potrebno nameniti načinu uresničevanja načela “onesnaževalec plača” (PPP), še posebej zaradi tega, ker so investicijski stroški novih objektov za varstvo okolja za države v tranziciji(35) visoki.
-
Z ukrepi na inštitucionalni in organizacijski ravni je potrebno zagotoviti uporabo energetsko in ekološko optimalnih tehnik čiščenja voda. V presoji projektov je potrebno zagotoviti selekcijo predlaganih rešitev in uveljavljanje ekološko primernih in ekonomsko racionalnih načinov dispozicije blata iz čistilnih naprav. Med organizacijske ukrepe, ki so pogoj za doseganje ciljev, sodita: vzpostavitev organizacije po načelu regionalnega povezovanja ter krepitev strokovnih in upravnih inštitucij na državnem nivoju za zagotavljanje načel trajnosti pri gospodarjenju z vodnim bogastvom države(36).
-
Sedanje stanje raziskav je potrebno dopolniti z dolgoročno zastavljenim znanstveno-raziskovalnim delom, povezovanjem tehničnih in naravoslovnih strok, uveljavljanjem sodobnih metod in tehnologij zaščite in izkoriščanja voda ter načrtnim vzpodbujanjem in usposabljanjem domačih strokovnih potencialov.
&fbco;binary entityId="dc16729c-5b52-4390-8e10-911c2a342379" type="jpg"&fbcc;
6.1.1.2 Program ukrepov do leta 2003
Program ukrepov do leta 2003 je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1 Program ukrepov na področju voda do leta 2003
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
CILJ OSNOVNI UKREPI ZA DOSEGO CILJEV ROK OCENA MOŽNI VIRI NOSILEC
STROŠKOV (V FINANCIRANJA
MIO SIT)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Politika varstva voda (PO)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-PO-1.VO Izdelava Strategije 1998(37) 40 PR MOP
gospodarjenja z
vodami s podrobnim
programom izvajanja
njenih prednostnih
nalog za državo in
posamezna vodna
območja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-PO-2.VO Opredelitev programa 1999 15 IND, LS, PR MOP
76/464/EEC ukrepov za
86/280/EEC preprečevanje
91/271/EEC onesnaževanja iz
točkovnih virov za
vodna območja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO2 UK-PO-3.VO Opredelitev programa 1999 20 LS, MPZ, MKGP, MOP
91/676/EEC ukrepov za MOP
preprečevanje
onesnaževanja iz
razpršenih virov za
vodna območja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO3 UK-PO-4.VO Opredeliti program 1999 5 IND, LS, PPP
postopne odprave kmetijstvo
starih bremen
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zakonodaja (ZA)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-ZA-1.VO Zakon o vodah s 1999 10 PR MOP
COM(97)49- podzakonskimi akti
Final
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-ZA-2.VO Priprava tehničnih 1999 5 PR MOP
standardov za
projektiranje in
gradnjo objektov za
čiščenje odpadnih voda
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-ZA-3.VO Sprejem predpisa o 1999 10 PR MOP
COM(93)680 državnem monitoringu
stanja vodnega okolja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1, VO2 UK-ZA-4.VO Revizija cenovne 1999 5 PR MOP
politike na področju
oskrbe z vodo in
stroškov odvajanja in
čiščenja komunalnih
voda
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Inštitucionalna krepitev (IK)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1, VO2 UK-IK-1.VO Spodbujanje in pomoč 2003 20 LS, PR LS
pri pripravi projektov
za izgradnjo objektov
in naprav za čiščenje
odpadnih voda kot
podlaga za
pridobivanje tuje
finančne pomoči oz.
kreditov
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-IK-2.VO Reorganizacija uprave 1999 30 PR MOP
in nadzora na
državnem, regionalnem
in lokalnem nivoju
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-IK-3.VO Nadgradnja katastra 2000 6 PR MOP - UVN
76/464/EEC virov onesnaževanja
86/280/EEC voda
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Investicije (INV)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-INV-1.VO Izgradnja naprav za trajno Glej opombo(38) IND, EKO SKLAD IND
76/464/EEC čiščenje odpadnih
86/280/EEC voda v industriji
88/347/EEC
90/415/EEC
82/176/EEC
83/513/EEC
84/156/EEC
84/491/EEC
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-INV-2.VO Izgradnja naprav za dolgoročno Glej opombo(43) LS, PR, PHARE, LS
91/271/EEC čiščenje komunalnih EKO SKLAD
čistilnih naprav in
sistemov zbiranja
odplak:
* Nove ČN za naselja večja od
15 000 prebivalcev in
evtrofikacijska območja(39) -
morje): 2003 22500
* Ljubljana 500 000 PE(40)
(10000 mio SIT)
* Maribor 200 000 PE (5300
mio SIT)
* Celje 80 000 PE (2600
mio SIT)
* Nova Gorica 45 000 PE
(1700 mio SIT)
* Izola 30 000 PE (T41)
(1700 mio SIT)
* Trbovlje 30 000 PE
(700 mio SIT)
* Tržič 20 000 PE (500 mio
SIT)
* Dograditev ČN, ki že
imajo primarno stopnjo
čiščenja(42) 2003 3200
* Koper 100 000 PE (T)
(1800 mio SIT)
* Piran 30 000 PE (T)
(1000 mio SIT)
* Velenje 40 000 PE (400
mio SIT)
* Izgradnja ca. 15 ČN za
naselja 2000-15.000
prebivalcev 2003 10000
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-INV-3.VO Dogradnja 2003 90000 LS, PR, PHARE, LS
91/271/EEC kanalizacijskih EKO SKLAD
sistemov
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1, VO2, UK-INV-4.VO Nadstandardna dolgoročno glej opombo(44) PHARE, LS, PR LS
VO3 sanacija virov
76/160/EEC onesnaževanja voda
na območju naravnih
kopališč:
* Izgradnja ca. 10 ČN na
območjih kopaliških voda 2003 7000
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1, VO2, UK-INV-5.VO Izdelava programa 1999 30 LS, PR, PHARE MOP
VO3 interventnih ukrepov
80/68/EEC za zaustavitev
75/440/EEC ogrožanja kakovosti
80/778/EEC podtalnic in drugih
pomembnih virov za
oskrbo z vodo
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Raziskovanje (RAZ)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-RAZ-1.VO Opredelitev 1998 20 PR MOP
raziskovalnega programa
VODE za obdobje do leta
2000, ki bo neposredno
podpiral nacionalni
program na področju voda
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1 UK-RAZ-2.VO Strokovne podlage za 1999 10 PR MOP
določitev
evtrofikacijskih območij
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-RAZ-3.VO Razvoj metodologije za 2000 30 PR, PHARE MOP
celovito vrednotenje
vplivov na vodno okolje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izobraževanje, usposabljanje in informiranje (IZO)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-IZO-1.VO Kontinuirano trajno 10/leto PR, PHARE MOP
(izveninštitucionalno)
izobraževanje in
usposabljanje strokovnih
profilov, odgovornih za
izvajanje gospodarjenja
z vodami
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
VO1-VO4 UK-IZO-2.VO Zagotavljanje rednega trajno 10/leto PR, PHARE MOP
informiranja javnosti
o stanju vodnega okolja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------6.1.2 Odpadki
------------------------------------------------------------------------------- Podrobna razčlenitev ciljev: Strateške usmeritve RS za ravnanje z odpadki - EPA 1595/1996 (MOP) so integralni del NPVO Odgovorno ministrstvo: Ministrstvo za okolje in prostor -------------------------------------------------------------------------------
Odpadki so eno najslabše rešenih področij varstva okolja v Sloveniji in pomemben vir onesnaževanja in ogrožanja vseh sestavin okolja. Nakopičeni problemi pri ravnanju z odpadki so večplastni in izvirajo iz dosedanjega družbenega odnosa do odpadkov in načina ravnanja z njimi, iz pomanjkanja navpične in vodoravne upravne in strokovne usklajenosti in organiziranosti, pomanjkanja pravnih predpisov in ekonomskih ukrepov, iz geoloških in hidroloških značilnosti slovenskega prostora, značilnega vzorca poseljenosti in za slovenski prostor čedalje značilnejših pojavov NIMBY (ne na mojem dvorišču) in NIMET (ne v času mojega mandata).
Prevladujejo neustrezne oblike ravnanja z odpadki vseh vrst. Vsi dosedanji poizkusi reševanja problematike odpadkov niso dali opaznejših rezultatov. Nekoliko boljši položaj je samo na področju zbiranja sekundarnih surovin v industriji, vendar je v novih ekonomskih razmerah tudi ta sektor zašel v krizo.
Razreševanje problematike ravnanja z odpadki je pogoj za dosego pomembnega dela ciljev na področju varstva okolja. Problematika je kompleksna in zaradi omejenih virov terja selektiven pristop in ravnovesje med organizacijskimi ter pravno-ekonomskimi ukrepi na eni strani ter konkretnimi tehničnimi rešitvami na drugi. Ta dokument izhaja iz predpostavke, da dosedanje oblike reševanja niso dale pravih rezultatov zaradi neselektivnosti pristopa in poudarjanja tehničnih pred drugimi problemi. Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, ki jih je Vlada Republike Slovenije že sprejela, je najširši okvir reševanja problematike ravnanja z odpadki, zato jih v tem dokumentu ne ponavljamo. Predlagani cilji in ukrepi so na načelni ravni sicer skladni s strateškimi usmeritvami, na izvedbeni ravni pa NPVO samo vpenja konkretne korake v širši okvir politike varstva okolja s ciljem doseganja medsebojno dopolnjujočega učinka.
Osnovni cilji so določeni s Strateškimi usmeritvami Republike Slovenije za ravnanje z odpadki. Na globalni ravni so osnovni cilji ravnanja z odpadki:
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP1) Zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru,
ODP2) Povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov,
ODP3) Vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki,
ODP4) Postopna odprava starih bremen.
------------------------------------------------------------------------------------------------------6.1.2.1 Okvirni program do leta 2008
Učinkovito in za družbo sprejemljivo ravnanje z odpadki zahteva veliko število ukrepov in dejavnosti, ki so med seboj tesno povezani in se dopolnjujejo. Postavljene cilje bo mogoče doseči ob najširšem razumevanju vpliva problematike odpadkov na razvoj ter ob soglasju najširše javnosti pri umeščanju objektov in naprav v prostor. Okvirne količine in sestava vseh odpadkov, ocenjena napoved količin do leta 2000 ter gibanje v desetletju po njem so prikazani na sliki 3.
Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustreznim zbiranjem posameznih vrst odpadkov ter zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe (slika 4)(45). Ločeno zbiranje nevarnih komponent bo zmanjšalo nevarnostni potencial.
&fbco;binary entityId="bbaac06b-44ab-4875-a287-14dd77bf72e3" type="jpg"&fbcc;
&fbco;binary entityId="037b8596-dcdf-49be-9876-f182817c5482" type="jpg"&fbcc;
Na področju industrijskih odpadkov bo poudarek na uvajanju ukrepov za vzpostavitev ravnanja z odpadki na ravni prakse EU. Ob teh ukrepih bodo uvedeni tudi ukrepi na osnovi tržnih mehanizmov (npr. uvajanje sistemov ravnanja z okoljem (EMS)), uvedba dajatev za imetnike – povzročitelje odpadkov, višji stroški odlaganja odpadkov, olajšave v primeru uvajanja rešitev ipd.), ki bodo spodbujali snovno in energetsko izrabo odpadkov ter zmanjševanje njihove škodljivosti z razstrupljanjem, kemičnim/termičnim/biološkim stabiliziranjem ipd.
Realizacija Strateških usmeritev Republike Slovenije za ravnanje z odpadki je izredno zahtevna in povezana z nizom skladnih ukrepov na številnih področjih. Najpomembnejši bodo:
-
sprejem posodobljene zakonodaje z vsemi pripadajočimi podzakonskimi predpisi, ki bodo zagotavljali z EU primerljive pogoje ravnanja z odpadki. S predpisi bo potrebno opredeliti tudi pravila ravnanja z odpadno embalažo,
-
zagotavljanje organizacijskih in tehnično-prostorskih predpostavk uveljavljanja rešitev (izdelava programov in odlokov za ravnanje z odpadki na ravni lokalnih skupnostih; izdelava predinvesticijskih programov, prostorskih aktov ipd.),
-
dosledno izvajanje obveznosti iz mednarodnih in bilateralnih pogodb (Baselska konvencija (Uradni list RS, št. 48/93 – MP, št. 15/93)),
-
vzpostavitev informacijskega sistema za odpadke ter objekte in naprave za obdelavo in končno oskrbo odpadkov,
-
uveljavljanje predlaganih rešitev bo temeljilo pretežno na ekonomskih inštrumentih, ki bodo spodbujali minimaliziranje odpadkov pri izvoru ter k zagotavljanju materialnih predpostavk za delovanje zamišljenega sistema,
-
ob ekonomskih inštrumentih bo na področju ravnanja z odpadki poudarek na povezovanju povzročiteljev – imetnikov in odstranjevalcev odpadkov,
-
zaradi občutljivosti problematike in poudarjenega NIMBY učinka bo treba posvetiti posebno pozornost trajnemu informiranju, izobraževanju in razvoju s ciljem postopnega spreminjanja zavesti vseh prebivalcev.
6.1.2.2 Program ukrepov do leta 2003
Program ukrepov do leta 2003 je prikazan v tabeli (Tabela 2).
Tabela 2 Program ukrepov na področju ravnanja z odpadki do leta 2003
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Cilj / Ukrepi za dosego ciljev Rok Ocena stroškov Možni viri Nosilec
Referenčni (v mio SIT) financiranja
predpis EU
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Politika ravnanja z odpadki (PO)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP-1 do 4 UK-PO-1.ODP Analiza izvajanja 1999 1 PR MOP
Strateških usmeritev RS
za ravnanje z odpadki
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP-1 do 4 UK-PO-2.ODP Izdelava načrtov za 2003 Ocena ni PR, LS, MOP, LS,
ravnanje s posameznimi možno podjetja gospodarstvo
vrstami odpadkov na
ravni države, lokalnih
skupnosti in gospodarskih
75/442/EEC dejavnosti
91/689/EEC
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zakonodaja (ZA)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP-1 do 4 UK-ZA-1.ODP Sprejem osnovnega 1999 20 PR MOP
sistema predpisov na
področju ravnanja z
odpadki v skladu z
ureditvijo EU(46)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Inštitucionalna krepitev (IK)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP-1 do 4 UK-IK-1.ODP Kadrovska okrepitev 1999 (47) 30 PR MOP - UVN
za izvajanje
programskih, upravnih
in inšpekcijskih
nalog na področju
ravnanja z odpadki
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP-1 do 4 UK-IK-2.ODP Vzpostavitev baze 2000 10 PR MOP - UVN
podatkov o: a) izvoru,
količini in načinu
ravnanja z odpadki, b)
objektih in napravah
za ravnanje z
odpadki, c) izvajalcih
dejavnosti s področja
ravnanja z odpadki
75/442/EEC
91/689/EEC
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Osnovne investicije(48) in tehnični ukrepi (INV) - podroben pregled potrebnih investicij je opredeljen
s Strateškimi usmeritvami Republike Slovenije za ravnanje z odpadki
------------------------------------------------------------------------------------------------------
A. Investicije na področju ravnanja s komunalnimi in njim podobnimi odpadki
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 1 do 4 UK-INV-1.ODP Vzpostavitev 2010(49) 11.900/leto javna sredstva, MOP, LS,
sistemov za zbiranje, tuji viri podjetja,
sortiranje,
pretovarjanje,
predobdelavo in
predpripravo odpadkov
75/439/EEC
91/692/EEC
96/59/EC
91/157/EEC
94/62/EC
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 1 do 4 UK-INV-2.ODP Sanacija in 2015
rekonstrukcija sedanjih
ter izgradnja novih
odlagališč odpadkov
COM(97)105
Final
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 1 do 4 UK-INV-3.ODP Izgradnja 2010
objektov in naprav za
toplotno obdelavo in
energetsko izrabo
odpadkov
89/429/EEC
94/67/EEC
89/369/EEC
------------------------------------------------------------------------------------------------------
B. Investicije na področju ravnanja z odpadki iz dejavnosti
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 1 do 4 UK-INV-1.ODP Priprava in 2010 5600/leto IND, PR (MOP, gospodarstvo
izvedba programov MGD, MKGP)
ravnanja z odpadki v
industriji, energetiki,
kmetijstvu, gozdarstvu
in gradbeništvu
75/442/EEC
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Raziskovanje (RAZ)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 2 UK-RAZ-1.ODP Preučitev 1999 2 PR MOP - UVN
ekonomskih ukrepov za
spodbujanje rasti
snovne in energetske
učinkovitosti družbe
(javni sektor in
gospodarstvo)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izobraževanje, usposabljanje in informiranje (IZO)
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODP 1, 2, 3 UK-IZO-1.ODP Uveljavljanje trajna 10 PR MOP, MGD,
specializiranih naloga tuji viri,
programov za LS
minimaliziranje in
recikliranje
odpadkov (brošure,
članki, TV-
oddaje, plakati ipd.)
------------------------------------------------------------------------------------------------------6.1.3 Ohranjanje biotske raznovrstnosti
------------------------------------------------------------------------------------ Podrobna razčlenitev ciljev: Strategija varstva narave - v pripravi (MOP) Odgovorno ministrstvo: Ministrstvo za okolje in prostor ------------------------------------------------------------------------------------
Za Slovenijo sta značilni pestra in sorazmerno dobro ohranjena narava ter krajina (bogata biotska in geološka raznovrstnost in krajinska raznolikost). Skupna odgovornost je, da te vrednote ohranjamo, doživljamo, uporabljamo in predamo potomcem. Biotska raznovrstnost je ena od prednosti naše države pred drugimi evropskimi državami. Poudarek varstvenih prizadevanj v preteklosti je bil predvsem na naravni dediščini in naravnih znamenitostih po zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in manj na naravi kot celoti. Področje biotske raznovrstnosti in krajinske raznolikosti je povezano s praktično vsemi problemi NPVO. Zaradi tega so vsi v tem dokumentu navedeni osnovni cilji tudi osnovni cilji varstva biotske raznovrstnosti. Osnovna specifična cilja sta:
------------------------------------------------------------------------------------
BIO1) Preprečiti zmanjševanje biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in
habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov),
BIO2) Preprečiti nadaljnje ogrožanje naravnega ravnovesja zaradi neustreznega
izkoriščanja rastlinskih in živalskih vrst
------------------------------------------------------------------------------------6.1.3.1 Okvirni program do leta 2008
Ključne so naslednje naloge:
-
priprava in sprejem državne strategije za biotsko raznovrstnost, varstvo krajine in geološke dediščine, ki bo skladna s Panevropsko strategijo biotske in krajinske raznovrstnosti;
-
priprava in sprejem zakona o varstvu narave s ciljem preurediti upravo, pristojno za varstvo narave, na novo določiti pristojnosti in njihovo delitev na krajevni, regijski in državni ravni ter zapolniti vrzeli pri varstvu vrst in habitatov znotraj in zunaj zavarovanih območij, še posebno na krasu ter zapolnitev vrzeli pri varstvu geološke in geomorfološke dediščine;
-
ratifikacija mednarodnih pogodb (Washingtonska konvencija).
Zagotoviti bo potrebno:
-
koordinacijo regionalnih zavodov za varstvo naravne dediščine z upravnimi enotami v drugih ministrstvih, ki skrbijo za upravljanje gozdov, lova in ribolova;
-
krepitev upravljanja pri različnih vrstah zavarovanih območij z ustanavljanjem uprav, odvisno od velikosti in pomembnosti območja;
-
postopno povečanje različnih kategorij zavarovanih območij na okoli 30% državnega ozemlja (slika 5);
-
posebna strategija, ki jo zahteva Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92), bo postala sestavni del državne naravovarstvene strategije;
-
pripravo seznama ogroženih mokrišč v skladu z določbami Ramsarske konvencije;
-
na področju mednarodnega sodelovanja bodo osnovne naloge: vključevanje v mednarodne programe s področja varstva narave (iz Unescovih npr.: MAB, WHC, Ramsar) in projekte (mednarodni strukturni fondi, npr. GEF); umestitev v mednarodne standarde (organizacija dejavnosti, pravnosistemski priključki idr.); nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja v mednarodnih organizacijah in fondacijah (IUCN, WWF, Euronatur, Eurosite itd.);
-
pripravo inventarjev naravnih vrednot;
-
aktivnosti za aktivno vključitev varstva dediščine v okoljsko politiko s ciljem zmanjšanja tveganj fizičnega propadanja dediščine zaradi onesnaževanja, v skladu z zahtevo konvencije o varstvu stavbne dediščine in priporočili odbora ministrov državam članicam sveta Evrope(50).
&fbco;binary entityId="e64e6ae6-4cf8-4c36-bf01-f39bc88e07cf" type="jpg"&fbcc;
6.1.3.2 Program ukrepov do leta 2003
Akcijski program za obdobje do leta 2003 je prikazan v tabeli (Tabela 3).
Tabela 3 Program ukrepov na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in genskega potenciala do leta 2003
.-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------. . Cilj . Ukrepi za dosego ciljev . Rok . Ocena . Možni viri . Nosilec . . . . . stroškov . financiranja . . . . . . (v mio . . . . . . . SIT) . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Politika na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih vrednot . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-PO-1.BIO Izdelava strategije za ohranjanje . 1998 . 4 . MOP, . MOP . . 92/43/EEC . biotske raznovrstnosti, krajinske . . . mednarodni . . . 79/409/EEC . pestrosti ter varstva naravnih . . . viri . . . 83/129/EEC . vrednot (Strategija varstva narave; . . . . . . 338/97/EC . Nacionalna strategija in akcijski . . . . . . 348/81/EEC . plan o biotski raznovrstnosti) . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-PO-2.BIO Vključevanje ukrepov za ohranjanje . trajna . 4/leto . MOP . MOP . . . biotske raznovrstnosti in varstva . naloga . . . . . . naravnih vrednot v razvojne . . . . . . . programe, plane in načrte urejanja . . . . . . . prostora ter v programe, sektorske . . . . . . . načrte in ukrepe rabe ali . . . . . . . izkoriščanja naravnih dobrin ter v . . . . . . . načrte in ukrepe varstva kulturne . . . . . . . dediščine . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Zakonodaja (ZA) . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-ZA-1.BIO Ratifikacija mednarodnih konvencij . 2003 . 100 . MOP, MZT, . MOP . . . (CITES, Bonnska, Bernska, . . . MZZ . . . . Barcelonska in protokolov k tem in . . . . . . . že ratificiranim konvencijam) . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-ZA-2.BIO Priprava zakona o ohranjanju narave . 2002 . - . MOP . MOP . . . in priprava podzakonskih predpisov . . . . . . 92/43/EEC . k zakonu o ohranjanju narave . . . . . . 79/409/EEC . . . . . . . 83/129/EEC . . . . . . . 338/97/EC . . . . . . . 348/81/EEC . . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-ZA-3.BIO Priprava zakona o varstvu kraških . 2000 . - . MOP . MOP . . . jam . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-ZA-4.BIO Priprava podzakonskih predpisov na . 2001 . - . MOP . MOP . . . osnovi zakona o varstvu kraških jam . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-ZA-5.BIO Priprava zakona o visokogorju . 2000 . - . MOP . MOP . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-ZA-6.BIO Priprava oz. izdaja aktov o . 2002 . 10 . MOP, LS . MOP, LS . . . razglasitvah zavarovanih območij . . . . . . . naravnih vrednot, ki so državnega . . . . . . . pomena na osnovi prehodnih in . . . . . . . končnih določb zakona o ohranjanju . . . . . . . narave . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-ZA-7.BIO Priprava oz. izdaja aktov o . 2002 . 180 . MOP, LS . MOP, LS . . . razglasitvah naravnih parkov (zlasti. . . MKGP, MEOR, . . . . Kočevski, Notranjsko-Snežniški, . . . MGD, MK, . . . . Pohorski, Kozjanski, Kraški, . . . MZT, . . . . Kamniško-Savinjski, Mura, Soča, . . . mednarodni . . . . Kolpa, Drava, Dragonja, Ljubljansko . . . viri . . . . barje, Trnovski gozd, Goričko, . . . . . . . Krakovski gozd) in drugih . . . . . . . zavarovanih območij . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Inštitucionalna krepitev (IK) . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IK-1.BIO Vzpostavitev in vodenje registra . trajna . 50/leto . MOP . MOP . . . naravnih vrednot . naloga . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IK-2.BIO Spremljanje stanja ohranjenosti . trajna . 150/leto . MOP, MZT, . MOP . . . narave (rastlinske in živalske . naloga . . . . . . vrste, habitati, ekološko pomembna . . . . . . . območja, ekosistemi, gensko . . . . . . . spremenjeni organizmi, naravne . . . . . . . vrednote, geološka in geomorfološka . . . . . . . dediščina) . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-IK-3.BIO Vodenje javne evidence območij, ki . trajna . 50/leto . MOP, MZT, . MOP . . . so pomembna za ohranjanje biotske . naloga . . MKGP . . . . raznovrstnosti . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-IK-4.BIO Kartiranje habitatnih tipov . 2003 . 30 . MOP . MOP . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-IK-5.BIO Kartiranje tipov krajine . 2003 . 30 . MOP . MOP . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-IK-6.BIO Inventariziranje tipov mokrišč in . 2003 . 20 . MOP . MOP . . . naravnih vrednot . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IK-7.BIO Vzpostavitev in dopolnjevanje rdečih. 2003 . 20 . MOP . MOP . . . seznamov ogroženih rastlinskih in . . . . . . . živalskih vrst . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IK-8.BIO Vzpostavitev in delovanje upravne, . 2003 . 3500 . MOP, LS, . MOP, LS . . . strokovne, upravljavske (za . . . mednarodni . . . . zavarovana območja), nadzorne in . . . viri . . . . inšpekcijske službe za področje . . . . . . . ohranjanja narave . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Investicije in tehnični ukrepi (INV) . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-1.BIO Infrastrukturna oprema naravnih . 2003 . 800 . PR(MOP, MK, . PR, (MOP, . . . parkov (infocentri, parkovne poti, . . . MKGP, MGD, . MK, . . . oznake) . . . MZP), LS, . MGD, . . . . . . mednarodni . MZP), LS . . . . . . viri . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-INV-2.BIO Vzpostavitev in vzdrževanje . 2003 . 200 . MKGP, MZZ, . MOP . . . genskih bank ter drugi ukrepi za . . . MOP, MZT, . . . . ohranjanje biotske raznovrstnosti . . . mednarodni . . . . . . . viri . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-INV-3.BIO Ureditev in vzdrževanje azilov za . 2003 . 80 . MOP, MKGP . MOP . . . prosto živeče avtohtone in alohtone. . . . . . . živali (konvencija CITES) . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-4.BIO Ekološka sanacija Škocjanskega . etapa . 200 . MOP, . MOP . . . zatoka . do . . mednarodni . . . . . 2003 . . viri . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-5.BIO Odkup nepremičnin na zavarovanih . trajna . 250 . MOP, MK, LS, . MOP, MK, . . . območjih, območjih naravnih vrednot. naloga . /leto . NVO, . LS, NVO . . . ter odkup območij, ki so pomembna . . . mednarodni . . . . za ohranjanje biotske . . . viri . . . . raznovrstnosti . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-PO-1.BIO Izvajanje akcij in intervencij s . 2003 . 250 . MOP, MK, LS, . MOP, MK, . . . področja varstva narave (fizična . . . NVO, MKGP, . LS, NVO, . . . zaščita kraških jam in drugih . . . MGD, MPZ, . MKGP, . . . naravnih vrednot, sanacije dreves . . . mednarodni . MGD, MPZ . . . ipd.) . . . viri . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-PO-2.BIO Izvajanje tehničnih ukrepov za . 2003 . 1000 . MOP, MKGP, . MOP . . . izboljšanje stanja ogroženih . . . MPZ, MGD . . . . rastlinskih in živalskih vrst ter . . . . . . . njihovih življenjskih prostorov . . . . . . . (zgraditev biokoridorjev preko . . . . . . . prometnic, ponovno naseljevanje . . . . . . . vrst) . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-1.BIO Renaturacija uničenih ali . 2003 . 300 . MOP, MPZ, . MOP, . . . poškodovanih naravnih vrednot ter . . . MKGP, MGD, . MPZ, . . . območij, ki so pomembna za . . . MO, LS, . MKGP, . . . ohranjanje biotske raznovrstnosti . . . mednarodni . MGD, MO, . . . . . . viri . LS . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-2.BIO Izvajanje pogodbenega varstva . 2003 . 450 . MKGP, MOP . MOP . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1 . UK-INV-3.BIO Odškodnine za škodo, ki jo . trajna . 10/leto . MOP . MOP . . . povzročijo zavarovane živalske . naloga . . . . . . vrste, ter preventivni ukrepi . . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Raziskovanje (RAZ) . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-RAZ-1.BIO Raziskave za izvajanje ukrepov . trajna . 20/leto . MOP, MZT, . MOP, . . . varstva narave . naloga . . MKGP . MZT, . . . . . . . MKGP . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . Izobraževanje, usposabljanje in informiranje (IZO) . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IZO-1.BIO Vključevanje vsebin varstva narave . trajna . 15/leto . MOP, MŠŠ . MOP, MŠŠ . . . v šolske in izobraževalne programe . naloga . . . . .--------------.-------------------------------------------------.----------.----------.--------------.-----------. . BIO1, BIO2 . UK-IZO-2.BIO Populariziranje varstva narave s . 2003 . 150/leto . MOP, MK, . MOP, MK, . . . publikacijami, razstavami, . . . MKGP, MŠŠ, . MKGP, . . . priznanji in drugimi promocijskimi . . . MGD, . MŠŠ, . . . sredstvi ter ostale aktivnosti za . . . MEOR, LS, . MGD, . . . naravovarstveno ozaveščanje ljudi . . . NVO, . MEOR, . . . (naravovarstveno usposabljanje) . . . mednarodni . LS, NVO . . . . . . viri . . .--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2 Druga področja politike okolja
6.2.1 Varstvo zraka in podnebja
------------------------------------------------------------------------------------ Podrobna razčlenitev ciljev: Strategija varstva zraka - dokument še ni v pripravi (MOP) Program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov - dokument v pripravi (MOP) Odgovorno ministrstvo: Ministrstvo za okolje in prostor ------------------------------------------------------------------------------------
V zadnjih nekaj letih se je onesnaževanje zraka iz stacionarnih virov sicer znatno zmanjšalo, povečalo pa se je onesnaževanje zaradi prometa. S postopnim oživljanjem industrijske dejavnosti se bodo ponovno povečevale emisije iz teh virov, čeprav po ocenah znatno počasneje. Osnovna usmeritev za naslednjih deset let je oblikovanje ukrepov za sočasno obvladovanje stacionarnih in mobilnih izvorov onesnaževanja zraka. Osnovna dolgoročna naloga na področju kakovosti zraka je učinkovita zaščita ljudi pred zdravstvenimi tveganji zaradi onesnaženega zraka(51) in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V obdobju do leta 2008 so prednostni cilji na področju varstva zraka:
------------------------------------------------------------------------------------
ZR1) Zmanjševanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov,
ZR2) Zmanjšanje emisij iz termoelektrarn,
ZR3) Obvladovanje onesnaževanja zraka zaradi prometa,
ZR4) Zmanjševanje emisij iz individualnih in skupinskih (kotlovnice) kurišč v
naseljih,
ZR5) Zmanjševanje vzrokov za pojav fotokemijskega smoga in troposferskega ozona,
ZR6) Odprava uporabe snovi, ki ogrožajo ozonski plašč (ODS),
ZR7) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Kioto),
ZR8) Obvladovanje problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje.
------------------------------------------------------------------------------------Okvirni cilji po polutantih so:
-
priprava in izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z obveznostmi iz Kiotskega protokola – toplogredni učinek emisij CO2, CH4, N20, HFC, PFC, SF6 je treba zmanjšati za 8% glede na leto 1986;
-
Snovi, ki ogrožajo ozonski plašč (ODS): uveljavitev sprejetih predpisov. Prepoved izpuščanja ODS v zrak in uvedba regeneracije ODS;
-
SO2: zmanjšanje emisij v okvir dopustnih obremenitev – zmanjšanja obremenitve iz l. 1980 za 45, 60 oz. 70% do l. 2000, 2005 oz. 2010 (protokol o SO2 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list RS, št. 7/98 – MP, št. 29/98));
-
NOx: doseči obremenitev 40.000 t/leto v skladu s protokolom o NOx z izvajanjem ukrepov v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah in v prometu.
-
NH3: cilji bodo prilagojeni mednarodnim obveznostim(52);
-
Izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij hlapnih organskih snovi (VOC);
-
Težke kovine: znižanje emisij kadmija (Cd), živega srebra (Hg) in svinca (Pb) v skladu z določili protokola o težkih kovinah;
-
Prah: uveljavitev sprejetih predpisov;
-
Drugi kontaminanti, npr. težko razgradljive organske snovi (POP): opraviti bo treba analizo stanja. Konkretne cilje je mogoče določiti samo na prizadetih lokacijah.
Pogoji za dosego zastavljenih ciljev:
-
priprava dolgoročne strategije za varstvo zraka,
-
priprava programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
-
izpolnitev prevzetih mednarodnih obveznosti:
1.
Konvencija Združenih narodov o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list RS, št. 9/92), ki vsebuje več protokolov (drugi se nanaša na kontrolo žveplovega dioksida, pripravljajo pa se tudi novi, npr. za VOC, SO2, NOx, težke kovine, POP ...).
Slovenija je sprejela obveznosti za zmanjšanje emisije SO2 po drugem žveplovem protokolu (Uradni list RS, št. 7/98 – MP, št. 29/98), kar nas obvezuje, da do leta 2005 zmanjšamo letno emisijo SO2 na skupno 93.000 ton, do leta 2010 pa na 70.000 ton. Emisija v letu 1996 je znašala 110.000 ton, v letu 1997 pa se je povišala in je znašala 120.391 ton. Smernica EU predvideva zmanjšanje za 35% od leta 1980 do leta 2000, kar je Slovenija dosegla v letu 1996 (slika 6).
&fbco;binary entityId="86c4bb15-8e25-4e50-8a9f-561fc89abd5e" type="jpg"&fbcc;
Protokol o lahkohlapnih ogljikovodikih predvideva do leta 1999 (EU do leta 2000) 30-odstotno zmanjšanje glede na leto 1988. Slovenija protokola še ni podpisala, pomenil pa bi omejitev emisij hlapnih organskih snovi na 24.500 ton (zadnji izračun emisije je bil narejen za leto 1990 in je znašal 35.000 ton).
V pripravi je protokol o dušikovih oksidih in sorodnih snoveh, ki bo omejeval škodljive učinke zakisljevanja, fotokemičnega smoga in evtrofikacije. Pričakovati je, da bomo morali zmanjšati emisije NOx za vsaj 30% glede na leto 1987, kar pomeni dovoljeno letno emisijo 40.000 ton (v letu 1997 je znašala emisija NOx 70.600 ton). EU pa je predpisala zmanjšanje emisije za 30% v obdobju 1990-2000 (slika 7). V pripravi sta tudi protokola o težkih kovinah in obstojnih organskih snoveh.
&fbco;binary entityId="aa8c1062-fbc9-4245-afd7-8273c3d601f5" type="jpg"&fbcc;
2. Konvencija o spremembi podnebja (Uradni list RS, št. 13/95 – MP, št. 59/95). Kiotski protokol nalaga razvitim državam in državam v tranziciji zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Obveznost Slovenije po tem protokolu je zmanjšati emisije toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O, HFC, PFC in SF6) v povprečju za 8% v obdobju 2008–2012 glede na referenčno leto 1986. V letu 1986 je znašala emisija CO2 iz porabe fosilnih goriv 15,1 mio ton in nato padala do leta 1991, ko je znašala 12,7 mio ton. Od tedaj emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv naraščajo, tako da so leta 1997 dosegle 15,5 mio ton. Cilj EU na tem področju je stabilizacija emisij CO2 na ravni iz leta 1990 do leta 2000 ter njihovo nadaljnje zmanjševanje po letu 2000 (slika 8). Projekcije kažejo, da bodo brez dodatnih ukrepov emisije zaradi porabe fosilnih goriv v letu 2010 glede na stopnjo gospodarske rasti med 15 in 19 mio ton CO2. Za zadostitev obveznostim iz Kiotskega protokola bo potrebno pripraviti celovit program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ga izvajati hkrati s spremljanjem učinkov ter periodično novelirati. Povsem bo potrebno izkoristiti možnosti zmanjševanja tudi drugih toplogrednih plinov, nekateri sektorji, npr. ravnanje z odpadki, imajo velike možnosti za zmanjševanje.
&fbco;binary entityId="e3352ba6-6d16-4f5e-8898-d3b223a1dc21" type="jpg"&fbcc;
3. Montrealski protokol (in pripadajoči amandmaji) o opustitvi snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč (Uradni list RS, št. 76/98 – MP, št. 19/98).
V tem okviru prevzetih obveznosti bo potrebno zagotoviti:
-
uskladitev strategij predvsem v energetiki, industriji, prometu, kmetijstvu in gozdarstvu ter ravnanju z odpadki s strategijo varstva zraka in programom za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
-
popolnoma izkoristiti medsebojno dopolnjujoče učinke povezanega reševanja lokalne onesnaženosti zraka in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov,
-
uvajanje določil iz sprejetih mednarodnih protokolov v domačo zakonodajo,
-
aktivno vlogo slovenskega komiteja za vprašanja podnebnih sprememb,
-
Za doseganje ciljev iz Kiota bo potrebno pripraviti inštrumente (predvsem ekonomske) za minimaliziranje stroškov zmanjšanja emisij (ob upoštevanju drugih relevantnih kriterijev). V skladu s tem se bo med sektorji porazdelitev bremena zmanjševanja emisij oblikovala tako, da bodo čim bolj izenačeni mejni stroški zmanjševanja vseh ključnih sektorjev.
Drugi splošnejši pogoji so:
-
Uveljavljanje pogojev za zamenjavo ekološko nesprejemljivih surovin(53). Nadaljevanje izločanja okolju ali zdravju nevarnih snovi(54) iz uporabe – v skladu z zahtevami mednarodnih pogodb in/ali težo lokalnih problemov.
-
Spodbujanje učinkovite in varčne rabe energije vseh vrst bo zagotovljeno predvsem z ustrezno ceno energije (vključno s stroški varstva okolja), ugodnejšimi krediti pri energetsko učinkovitejših investicijah ipd. Individualno varčevanje z energijo bo potrebno spodbujati s stimuliranjem izboljšav pri izolaciji zgradb in nakupov čistejših energentov, spodbujanjem kogeneracije(55) ipd. Bolj bo treba tudi izkoristiti možnosti uvajanja sistemov zagotavljanja kakovosti (ISO 9000) in varstva okolja (ISO 14000). Spodbujati bo potrebno porabo primarnih energentov v industrijskih termičnih postopkih s kontroliranim sosežigom določenih odpadnih snovi (olj, topil, smol, gum ...), za kar bo treba izdelati ustrezne tehnične in ekološke kriterije.
-
Uvajanje daljinskega ogrevanja in plinifikacija ter uvajanje ekološko kvalitetnih goriv. Z ukrepi zaostrene zakonodaje, kontrole, uporabe cenovnih mehanizmov ter povečane ekološke zavesti bomo spodbujali procese zamenjave neprimernih energentov s kvalitetnejšimi.
-
Povečevanje deleža obnovljivih virov energije. Povečevati bo treba oskrbo iz obnovljivih vrst energije, predvsem vodne energije, energije sonca in vetra, hidrotermalne energije, lesa, biomase ter odpadkov, pri tem pa skrbno upoštevati princip trajnostnega razvoja izkoriščanja teh virov(56). Pospeševati bo potrebno gradnjo zbiralnikov sončne energije (velike možnosti predvsem v privatnem sektorju in v turizmu), uporabo lesa in lesnih odpadkov za kurjenje, izkoriščanje deponijskega plina itd.
Energetska oskrba iz NEK: Ob razmeroma zanesljivem dosedanjem obratovanju, omejenih rezervnih zmogljivostih drugih energetskih virov in malo verjetnemu skorajšnjemu zmanjšanju porabe energije ni realno pričakovati predčasne ustavitve delovanja te elektrarne(57). Njena ustavitev bi povzročila potrebo po nadomestni energiji iz fosilnih goriv, kar pa bi povečalo onesnaževanje zraka s CO2, NOx idr. in otežkočilo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Ukrepi za varstvo zraka po dejavnostih. Po posameznih dejavnostih bo potrebno zagotoviti:
-
Energetika. Z izgradnjo čistilne naprave na 5. bloku TEŠ se bo obremenjevanje ozračja s SO2 zmanjšalo za 70%. Na podlagi meritev bo potrebno oceniti morebitna odstopanja od predpisanih emisijskih koncentracij in uspešnost izvedenih ukrepov v primeru drugih TE-TO. Z izgradnjo čistilnih naprav za NOx ob hkratnih ukrepih v prometu bi država zadostila zahtevam protokola o dušikovih oksidih. Za izpolnjevanje obveznosti Kiotskega protokola bo potrebno proučiti, ali obstajajo še kakšne možnosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz energetskih naprav, vključno z emisijami metana pri izkopu premoga.
-
Industrija. Prednostna vlaganja bodo potrebna za energetsko optimalizacijo in ekološko sanacijo največjih emitentov v industriji. Najhitrejše učinke pričakujemo s prehodom na kvalitetna trdna in tekoča goriva oz. plin ter/ali namestitvijo učinkovitih naprav za čiščenje emisij snovi v zrak. Za boljšo izrabo goriv in s tem manjše emisije strupenih in toplogrednih plinov bo potrebno zagotoviti razmere, ki bodo omogočale večji delež kogeneracije v industriji.
-
Kmetijstvo. Gradnja anaerobnih čistilnih naprav za gnojevko z zajemanjem in uporabo plina na vseh farmah, ki nimajo usklajenih tokov gnojevke z odjemom v poljedelstvu. Ukrep je treba spodbujati prednostno na območjih z majhno sprejemno sposobnostjo (območja pomembnejših podtalnic, kraška območja idr.). Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu bo mogoče doseči s spodbujanjem sonaravnega kmetijstva, dodatnim zmanjševanjem rabe dušičnih gnojil ob uporabi agrometeoroloških podatkov za povečanje učinkovitosti gnojenja in zmanjšanju števila glav goveda ob hkratnem povečevanju mlečnosti.
-
Široka potrošnja. Načrtno uvajanje daljinskega ogrevanja na področjih z večjo gostoto odjema toplote za ogrevanje in pripravo tople vode ter plinifikacija individualnih kurišč na področjih s srednjo gostoto odjema. Na drugih področjih doseči zamenjavo premoga s tekočimi gorivi, ki imajo že zmanjšano vsebnost žvepla. Biomasa bo imela prednost na področjih, ki imajo naravne možnosti za to. Nadzor nad vzdrževanjem kurilnih naprav, ukrepi za zmanjševanje rabe energije pri renovacijah sedanjih in gradnji novih stavb ter uvajanje energetsko varčne razsvetljave in naprav v gospodinjstvih bodo prispevali k manjši lokalni onesnaženosti zraka in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
-
Promet. Za obvladovanje pričakovanega povečevanja emisij iz prometa bo potrebno določiti kritične obremenitve prizadetih ekosistemov, sistematično izvajati monitoring na gosto naseljenih in varovanih območjih ob prometnicah, uvajati finančne, zakonske in tehnične omejitve za promet na ogroženih območjih, predvsem v mestih, velikih stanovanjskih naseljih in na občutljivih naravnih območjih. Zakonsko bo potrebno zagotoviti boljše vzdrževanje motorjev vozil in z inštrumenti davčne politike doseči, da bodo nova vozila energetsko varčna. Drugi ukrepi, ki jih bo potrebno uveljaviti za zmanjševanje okoljskih obremenitev osebnega prometa so: modernizacija in zagotavljanje privilegiranega položaja javnega transporta v okviru prometnih ureditev mest, ureditev mirujočega prometa s primerno cenovno politiko, povečanje obsega in ureditev varnih kolesarskih stez, omejevanje osebnega prometa v mestnih središčih ter optimalizacija prometne infrastrukture zaradi zmanjševanja prometnih zastojev. Izven mest bo mogoče omejevati emisije strupenih in toplogrednih plinov prometa z omejitvijo hitrosti in dvigom cen cestnin. Posebno pozornost moramo nameniti cestnemu tranzitnemu prometu, ki ga je ob sodelovanju s sosednjimi državami potrebno preusmeriti na železnico (oprtni vlaki).
Akcijski program varstva zraka do leta 2003 je predstavljen v tabeli (Tabela 4).
Tabela 4 Program ukrepov na področju varstva zraka in podnebja do leta 2003
.-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------. . Cilj . Ukrepi za dosego ciljev . Rok . Ocena . Možni viri . Nosilec . . . . . stroškov (v . financiranja . . . . . . mio sit) . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Politika na področju varstva zraka in podnebja (PO) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1- ZR8 . UK-PO-1.ZR Izdelava nacionalne strategije . 2000 . 12 . PR . MOP - HMZ . . 96/62/EC . varstva zraka . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR7 . UK-PO-2.ZR Izdelava nacionalnega programa . 1999- . 100 . PR, . MOP - HMZ . . . zmanjševanja emisij toplogrednih . 2002 . . mednarodni . . . . plinov, uvajanje in spremljanje . . . viri . . . . učinkov ukrepov ter priprava . . . . . . . nacionalnih poročil . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1 - ZR5 . UK-PO-3.ZR Izdelava programa za ukrepanje v . 2000 . 6 . PR . MNZ, MOP, . . . primeru prekoračitve alarmnega . . . . MPZ . . . praga zaradi emisij na izbranih . . . . . . . odsekih avtocestnega omrežja . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR3,ZR5, . UK-PO-4.ZR Izdelava programov zmanjšanja . 2002 . 70 . PR, LS, . MPZ, MOP, . . ZR7, ZR8 . emisij strupenih in toplogrednih . . . mednarodni . MD, LS . . . plinov prometa na urbanih . . . viri . . . 96/62/EC . območjih, medkrajevnem in . . . . . . . tranzitnem prometu ter iz . . . . . . . energetike in industrije . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Ukrepi na področju zakonodaje in financiranje (ZA) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR3, ZR7 . UK-ZA-1.ZR Uvedba sodobnih (EU) tehničnih . izvedba . 3 . . . . . standardov za nova vozila . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1- ZR8 . UK-ZA-2.ZR Harmonizacija emisijsko/ . 2000 . 60 . PR . MOP . . . imisijskih predpisov z EU . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR7 . UK-ZA-3.ZR Priprava predpisa o emisijah iz . 2002 . 6 . PR . MOP . . . farm . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2 . UK-ZA-4.ZR Uvedba taks za onesnaževanje . . 3 . . . . . zraka iz industrijskih virov . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR6 . UK-ZA-5.ZR Sprejem predpisa o obveznem . 2003 . 1 . PR . MOP, MGD . . . zajemanju, zbiranju, . . . . . . . regeneriranju in odstranjevanju . . . . . . . ODS . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR4, ZR7 . UK-ZA-6.ZR Priprava standardov za izkoristke. 2000 . 14 . PR . MGD, MOP . . . in emisije novih in sedanjih . . . . . . . malih kurilnih naprav . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR4, ZR7 . UK-ZA-7.ZR Priprava standardov za toplotno . 1999 . 10 . PR . MOP . . . prehodnost stavb in sistema za . . . . . . . njihovo uveljavljanje pri gradnji. . . . . . . novih objektov in renovaciji . . . . . . . sedanjih stavb . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2, . UK-ZA-8.ZR Ureditev statusa neodvisnih . 1999 . 10 . PR . MGD, MOP . . ZR4, ZR5, . proizvajalcev električne energije. . . . . . ZR7, ZR8 . iz obnovljivih ali njim . . . . . . . podobnih virov (kogeneracija) za . . . . . . . spodbujanje učinkovite pretvorbe . . . . . . . primarne energije . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR4 . UK-ZA-9.ZR Revizija cenovne politike na . 2002 . 12 . PR, LS . MOP, LS . . . področju javnega ogrevanja in . . . . . . . okoljsko sprejemljivejših . . . . . . . energentov . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Inštitucionalna krepitev (IK) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1- ZR8 . UK-IK-1.ZR Okrepitev službe katastra in . 2001 . 6 . PR . MOP . . . bilance emisij . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR7 . UK-IK-2.ZR Spremljanje učinkov ukrepov za . trajna . 12/leto . PR . MOP - HMZ . . . zmanjšanje emisij toplogrednih . naloga . . . . . . plinov in njihova novelacija . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1 - ZR8 . UK-IK-3.ZR Posodobitev imisijskega . 2001 . 30/leto . PR . MOP . . . monitoringa . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Investicije in tehnični ukrepi (INV) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2 . UK-INV-1.ZR Ekološka sanacija bloka V TEŠ . poteka . - . - . - . . . . . . . . . 88/609/EEC . . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1 . UK-INV-2.ZR Čiščenje dimnih plinov v . 2005 . glej opombo . IND, . IND . . . industriji . . (58) . . . . 84/360/EEC . . . . Eko sklad . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2, . UK-INV-3.ZR Nadaljevanje programa zamenjave . 2005 . glej opombo . IND, Eko . IND, . . ZR4 . premoga z zemeljskim plinom . . (59) . sklad,.gospodinjstva . . . . .gospodinjstva . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR3 . UK-INV-4.ZR Investicije za spodbujanje . 2010 . glej opombo . železnica . . . . prevoza blaga po železnici . . (60) . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR6 . UK-INV-5.ZR Ukrepi za zmanjšanje emisij CFC . . glej opombo . IND . . . . . . (61) . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR7 . UK-INV-6.ZR Ukrepi za zmanjšanje emisij NOx,. . glej opombo . IND, Eko . . . . NH3, VOC, CH4, CO2 . . (62) . sklad, . . . . . . . kmetijstvo . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR3 . UK-INV-7.ZR Zmanjšanje emisij težkih kovin . . glej opombo . IND, država, . . . . . . (63) . MGD, MOP . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2 . UK-INV-8.ZR Vzpostavitev obratovalnega . 2000 . glej opombo . onesnaževalci. IND . . . monitoringa pri prioritetnih . . (64) . . . . . onesnaževalcih . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR . UK-INV-9.ZR Vzpostavitev sistema zbiranja . . . onesnaževalci. IND . . . in regeneracije CFC, HCFC in HFC. . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Raziskovanje (RAZ) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1-ZR8 . UK-RAZ-1.ZR Rajonizacija Slovenije glede na . 2000 . 24 . PR . MOP - HMZ . . . onesnaženost zraka . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . Izobraževanje, usposabljanje in informiranje (IZO) . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR6 . UK-IZO-1.ZR Usposabljanje za pravilno . trajno . - .povzročitelji . GZS, IND . . . ravnanje s hladivi v hladilni in. . . . . . . klimatizacijski tehniki . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR6 . UK-IZO-2.ZR Informiranje in izobraževanje . trajno . - . GZS . GZS, IND . . . javnosti v zvezi z regeneracijo . . . . . . . ODS in o posledicah izpuščanja . . . . . . . ODS v ozračje . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1-ZR8 . UK-IZO-3.ZR Informiranje in izobraževanje . trajno . 10 . . MOP, MGD . . . javnosti za varčno rabo energije. . . . . . . in varstvo okolja (industrija, . . . . . . . javni sektor, širša javnost) . . . . . . . (publikacije, razstave in druga . . . . . . . promocijska sredstva) . . . . . .--------------.---------------------------------------------.----------.--------------.--------------.-----------. . ZR1, ZR2, . UK-IZO-4.ZR Usposabljanje upravljavcev . trajno . 6 . . . . ZR4 . kotlarn, konstruktorjev, . . . . . . . projektantov . . . . . .-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.2 Tla(65) in gozd
------------------------------------------------------------------------------------ Podrobna razčlenitev ciljev: Strategija varstva narave - v pripravi (MOP) Strategija razvoja slovenskega kmetijstva - sprejeta (1993); Program reforme kmetijske politike (sprejeta oktobra 1998 na Vladi); Program razvoja gozdov v Sloveniji - Uradni list RS, št. 14/96 (MKGP) Odgovorno ministrstvo: Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ------------------------------------------------------------------------------------
Tla so naravni vir, potreben za pridelavo hrane, industrijskih surovin in pridobivanje energetskih virov, pa tudi naravna vrednota, ki jo varujemo kot naravno dediščino. Kot naravni vir, naravna vrednota in kot nosilec prostora, so za obstoj in razvoj človeštva nenadomestljiva. Ohranitev naravnega vira tal pred fizičnim uničenjem in onesnaževanjem ter ohranitev ravnovesja med tlemi in ostalimi deli ekosistema je danes ena pomembnih aktivnosti v slovenskem prostoru. Gospodarjenje s tlemi mora zagotoviti ohranjanje naravnih značilnosti tal in omogočiti ustrezno raven življenja človeka. Cilj gospodarjenja je torej zagotoviti ravnovesje med naravnimi danostmi tal in ukrepi za ustrezno življenje človeka. Trajnostni razvoj zahteva ohranitev in varovanje vseh funkcij tal v kopenskih ekosistemih, tako naravnih kakor grajenih (antropogenih), saj so poškodbe tal oziroma spremembe v tleh pogosto neobnovljive. Ohranjanje in varstvo kmetijskih tal in gozda sta torej dolgoročnega strateškega pomena za ohranjanje plodnega potenciala slovenskih tal in proizvodno/reprodukcijske sposobnosti gozdov.
Gozdovi so bistveni za ohranitev vseh oblik življenja, poleg tega pa so pomembni tudi za gospodarski razvoj. So vir lesa, hrane ter zdravil in so bogata skladišča velike količine bioloških proizvodov, med katerimi jih veliko sploh še ni odkritih. Delujejo kot zbiralniki vode in ogljika, ki bi sicer, sproščen v atmosferi v obliki CO2, deloval kot toplogredni plin. V gozdovih domuje veliko število prosto živečih vrst, ki v celoti pomirjujočega zelenja in v vzbujanju občutkov časovnih razsežnosti naravnega razvoja izpolnjujejo človekove kulturne in duhovne potrebe. V Sloveniji je bil leta 1993 sprejet zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), katerega cilj je zagotovitev sonaravnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. V Državnem zboru RS je bil že sprejet program razvoja gozdov v Sloveniji, s katerim so določeni nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Program razvoja gozdov v Sloveniji ima precej prvin okoljevarstvenega dokumenta. NPVO ne ponavlja ciljev in ukrepov iz navedenih dokumentov, ampak se ukvarja predvsem s problematiko ogrožanja gozdov zaradi onesnaževanja.
Osnovni cilji do leta 2008 so:
------------------------------------------------------------------------------------ TLA1) Omejiti kemično onesnaževanje tal in izvesti nujno sanacijo, TLA2) Omejiti fizikalno degradacijo tal (zbitost, erozijo...), TLA3) Omejiti nadaljnjo degradacijo gozdnih tal. ------------------------------------------------------------------------------------
Prvi pogoj uspešnega obvladovanja problematike onesnaženosti tal in ohranjanja zemljišč v prvotni vlogi je poznavanje obsega in intenzivnosti problematike ter priprava in upoštevanje ustrezne zakonodaje. Glede na to, da trenutno poznamo podatke o onesnaženosti tal le za okoli 8% ozemlja, je prednostnega pomena zaključiti raziskave onesnaženosti tal, kot jih predvideva predhodna razporeditev vzorčnih lokacij na podlagi koordinatne mreže (slika 9). Naslednji pogoj je vzpostavitev monitoringa onesnaženosti tal ter talnega informacijskega sistema.
V najkrajšem času bo potrebno izdati in uveljaviti predpise, ki bodo uvajali pravila dobre kmetijske prakse in na njihovi podlagi zagotoviti dosledno uveljavitev sonaravnih načel pri obdelovanju in agrarnih operacijah zemljišč. Za dosego teh ciljev, ki bodo terjali bistveno spremembo v sedanjem načinu gospodarjenja na kmetijskih in gozdnih površinah, bo potrebno zagotoviti:
-
integracijo varstva tal in gozda v resorne programe dela: kmetijstva, gozdarstva, industrije, prometa, turizma, gospodarjenja z vodami, prostorskega planiranja, obrambe ipd.;
-
uskladitev in upoštevanje zakonodaje, ki bo povzela smernice EU in FAO;