Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 114-2747/2022, stran 8234 DATUM OBJAVE: 31.8.2022

VELJAVNOST: od 15.9.2022 / UPORABA: od 15.9.2022

RS 114-2747/2022

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 30.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.12.2025
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2747. Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut

I. STATUS INŠTITUTA

1. člen

(1)

S tem sklepom se delovanje javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (v nadaljnjem besedilu: inštitut) uskladi z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25; v nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.

(2)

Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)

Pedagoški inštitut je bil preoblikovan v javni raziskovalni zavod s Sklepom o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (Uradni list RS, št. 26/95, 65/99, 33/02, 57/02, 115/02, 11/06, 47/11 in 61/16) in v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.

2. člen

Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja predvsem:

1.

svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;

2.

samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z ZZrID;

3.

samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom;

4.

sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS);

5.

izvolitve v raziskovalne nazive;

6.

izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;

7.

oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;

8.

volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in drugimi akti;

9.

odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.

II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA

3. člen

(1)

Ime javnega raziskovalnega zavoda: Pedagoški inštitut.

(2)

Skrajšano ime: PI.

(3)

Ime v angleškem jeziku: Educational research institute.

(4)

Skrajšano ime Inštituta v angleškem jeziku: ERI.

(5)

Sedež inštituta: Ljubljana.

(6)

Poslovni naslov inštituta: Gerbičeva ulica 62, Ljubljana.

III. DEJAVNOST INŠTITUTA

4. člen

(1)

Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 in 45/25) so:
C 18.130
Priprava za tisk in objavo,
C 18.200
Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
G 47.610
Trgovina na drobno s knjigami,
J 58.110
Izdajanje knjig,
J 58.130
Izdajanje revij in druge periodike,
M 68.200
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
N 70.200
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje,
N 72
Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost,
N 72.200
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,
O 82.300
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
Q 85.402
Visokošolsko izobraževanje,
Q 85.590
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.,
Q 85.690
Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.,
S 90.310
Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
S 91.110
Dejavnost knjižnic,
S 91.210
Dejavnost muzejev in dejavnosti v zvezi z zbirkami,
T 94.120
Dejavnost strokovnih združenj.

(2)

Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)

Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4)

Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

(5)

Inštitut izvaja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.

(6)

Inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti.

(7)

Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.

(8)

Inštitut v okviru svoje dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja opravlja strokovno-razvojne naloge, povezane z zbiranjem in analizo podatkov o učinkovitosti izobraževalnega sistema ter spremljanjem mednarodne primerljivosti indikatorjev kakovosti izobraževanja in evalvacijske dejavnosti s področja izobraževalne politike, izvaja ciklične mednarodne raziskave na velikih vzorcih (kot npr. PIRLS, ICCS, TIMSS, PISA, TALIS) ter druge s programom določene strokovno-razvojne naloge (v nadaljnjem besedilu: program strokovno-razvojnih nalog). Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog se določita na podlagi prednostnih nalog ministrstva, pristojnega za izobraževanje, v letnem programu strokovno-razvojnih nalog inštituta, ki je sestavni del letnega programa dela in finančnega načrta inštituta.

(9)

Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.

5. člen

(1)

Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo ter stroške dela.

(2)

Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom inštituta.

(3)

Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

6. člen

(1)

Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.

(2)

Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja postane pridružena članica univerze.

(3)

Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v statutu.

7. člen

(1)

Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.

(2)

Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem ustanovitelja.

(3)

Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo ustanovi gospodarsko družbo.

(4)

Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe, skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.

(5)

Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.

(6)

Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.

IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI INŠTITUTA

8. člen

Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.

9. člen

Organi inštituta so:

-

upravni odbor,

-

direktor in

-

znanstveni svet.

1. Upravni odbor

10. člen

(1)

Organ upravljanja inštituta je upravni odbor, ki ga sestavlja pet članov, od katerih:

-

dva člana imenuje ustanovitelj na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za izobraževanje,

-

dva člana imenuje znanstveni svet inštituta iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana iz vrst uporabnikov ne smeta prihajati iz iste institucije,

-

enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.

(2)

Predsednika in podpredsednika upravnega odbora inštituta izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.

(3)

Ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena izbereta predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, z javnim pozivom. Če se na javni poziv ne prijavi zadosti kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega poziva, in je treba zagotoviti nemoteno delovanje upravnega odbora inštituta ali v primeru odstopa ali razrešitve predstavnika ustanovitelja v enem letu pred iztekom mandata upravnega odbora inštituta, lahko ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena predlagata kandidata, ki izpolnjuje pogoje iz javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.

(4)

Predstavnika uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti znanstveni svet imenuje na podlagi javnega poziva.

(5)

Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu se podrobneje določi v statutu.

11. člen

(1)

Upravni odbor je organ upravljanja inštituta.

(2)

Upravni odbor inštituta ima naslednje pristojnosti:

1.

sprejema splošne akte inštituta ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;

2.

sprejema strategijo razvoja inštituta in spremlja njeno uresničevanje;

3.

sprejema letni program dela in finančni načrt inštituta;