TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožena stranka se je pri odločitvi, da tožniku omeji gibanje, pravilno oprla na 3. alineo 1. odstavka 51. člena ZMZ. Izrečeni ukrep začasne omejitve gibanja na navedeni pravni podlagi je utemeljen in primeren tudi v smislu, da je z njim mogoče na učinkovit način uresničevati legitimen cilj zakonodajalca. Izpodbijani ukrep je tudi nujen, kajti milejši ukrep, kot je na primer izrek omejitve gibanja na območje Azilnega doma, glede na individualne konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ne bi imel učinka. Velja sorazmerje med posegom v tožnikovo pravico (iz 19. člena Ustave RS) in varstvom pravic drugih prosilcev za azil, ki so bili tako kot tožnik med časom trajanja postopka priznanja mednarodne zaščite nastanjeni v Azilnem domu (to je zlasti pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ter nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic v smislu 34. in 35. člena v povezavi z 22. in 15. členom Ustave RS).